Transcript Promocija zdravja na delovnem mestu Delovno mesto brez

Promocija zdravja na delovnem mestu
Delovno mesto brez alkohola in
drugih psihoaktivnih snovi
Kako postopati v malih in mikro podjetjih?
dr.Majda Zorec Karlovšek,
univ.dipl.kem.
Združenje za razvoj forenzične
toksikologije - FORTOX
[email protected]
Teme za diskusijo:
•
•
•
•
DELOVNO MESTO
PROMOCIJA ZDRAVJA
ALKOHOL IN DRUGE PSIHOAKTIVNE SNOVI
POSEBNOSTI MALIH IN MIKRO PODJETIJ
ZDRAVJE ni le odsotnost bolezni
= telesno, psihično, socialno blagostanje
Skrb za ohranjanje zdravja – pravica in dolžnost posameznika
(pravice iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja)
(pravice iz zdravstvenega varstva na delovnem mestu)
Prepletanje področij javnega zdravja in zdravstvenega varstva na delovnem
mestu
Z alkoholom povezane smrti
po povzročenih boleznih in poškodbah, SZO,
2,5 milijonov letno
6,0%
neuropsihiatrične
bolezni
12,0%
namerne
poškodbe
21,6% rak
0,1%
prezgodna
rojstva, nizka
porodna teža
14,6% bolezni
srca in ožilja
16,6% jetrna
ciroza
29,6%
nezgodne smrti
Učinkovitost ukrepov za zmanjševanje škode zaradi
tvegane in škodljive rabe alkohola,
Alkohol v Sloveniji, IVZ 2013
OZNAKA
UČINKOVITOST
***
**
*
0
zelo učinkovit
zmerno učinkovit
delno učinkovit
ni dokazov o učinkovitosti
Primeri ukrepov za zmanjševanje škode zaradi tvegane
in škodljive rabe alkohola in njihova učinkovitost
IVZ 2013
Zakonsko zniževanje dovoljene koncentracije
alkohola v krvi udeležencev v prometu (0,5
g/kg, 0,2 g/kg, 0,00 g/kg)
***
Zakonsko zniževanje dovoljene koncentracije
alkohola v krvi udeležencev v prometu – mladi
vozniki, 0,0 g/kg
***
Naključno preverjanje alkohola v izdihanem
zraku
***
Odvzem vozniškega dovoljenja
**
Postopno pridobivanje vozniškega dovoljenja
**
Primeri ukrepov za zmanjševanje škode zaradi tvegane
in škodljive rabe alkohola in njihova učinkovitost
IVZ 2013
Določena spodnja starostna meja za uživanje
alkohola
***
Državni monopol nad prodajo alkohola
***
Prepoved prodaje
***
Določena spodnja starostna meja za prodajo
alkoholnih pijač
***
Programi v delovnem okolju
**
PROMOCIJA ZDRAVJA
na delovnem mestu
Skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in
družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja
ljudi pri njihovem delu.
Poti za doseganje ciljev:
• izboljšanje organizacije dela in delovnega okolja,
• spodbujanje zaposlenih, da se aktivno
udeležujejo aktivnosti za varovanje in krepitev
zdravja,
• omogočanje izbire zdravega načina življenja in
• spodbujanje osebnostnega razvoja.
PROMOCIJA ZDRAVJA
na delovnem mestu
Izvajanje promocije zdravja
Pravice delavca in obveznosti in delodajalca
( ZVZD-1)
Zdrava prehrana, ustrezne psihične in fizične
aktivnosti
Zmanjševanje stresa in povečevanja sposobnosti
soočanja s stresom, zmanjševanje oblik
psihofizičnega nasilja, bremena in pojavnosti
depresije, pojavnosti odvisnosti
DELOVNO MESTO
Pravice in obveznosti delavca in delodajalca
(ZDR-1, ZVZD-1)
Delodajalec
• skrbi za zagotavljanje dela,
• skrbi za varno in zdravju neškodljivo delovno okolje,
• skrbi za pravila reda in discipline ter ukrepe za zagotavljanje
teh pravil.
Ima moč in odgovornost za izvajanje ukrepov za varnost in
zdravje delavcev - v zvezi z delom
!Pravila - ne smejo prekomerno posegati v delavčeve temeljne človekove pravice
na delovnem mestu (!svoboda gibanja, zasebnost)
DELOVNO MESTO
Pravice in obveznosti delavca in delodajalca
(ZDR-1, ZVZD-1)
Delavec (delojemalec)
•
se prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v
njem za plačilo, opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca
• s svojim ravnanjem ne sme škodovati (materialno, moralno) poslovnim
interesom delodajalca.
mora
• upoštevati predpisane varnostne ukrepe,
• uporabljati predpisana sredstva in opremo za osebno varnost pri delu.
• se odzvati na zdravstvene preglede

Če ne ravna tako, se šteje, da ogroža svojo varnost in zdravje ter varnost
in zdravje drugih, s čimer huje krši obveznosti iz delovnega razmerja.
!Delavec mora biti s pravili reda vnaprej seznanjen.
! Uživanje PAS, je samostojna odločitev
in pravica vsakega posameznika…
(15. člen Ustave RS (Ur.l.RS, št. 33/91)
Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene
samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa
ustava.
Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih
pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to
nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine
pravica do varnosti
Načelo sorazmernosti!
! Uživanje psihoaktivnih snovi, je samostojna
odločitev in pravica vsakega posameznika…
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1);
Uradni list RS, št. 43/2011 z dne 3. 6. 2011
• 51. člen (prepoved dela pod vplivom
alkohola, drog in drugih substanc)
TUDI pri nadzoru in testiranju na alkohol na delovnem
mestu je potrebno upoštevani etična načela in
pravice podane z ustavo in zakoni
Zakon o varovanju osebnih podatkov
Zakon o pacientovih pravicah
Zakon o varnosti in zdravju pri delu
(ZVZD-1)
• 51. člen
(prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc)
• (1) Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom
alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc.
• (2) Delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko
vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih,
na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako
določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.
• (3) Delodajalec ugotavlja stanje iz prvega odstavka tega člena po
postopku in na način določenima z internim aktom delodajalca.
• (4) Delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz
delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem
mestu v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka tega
člena.
PROJEKT ZZV-Enota Ljubljana
IZHODIŠČA PROJEKTA:
Čas, ki ga človek prebije na delovnem mestu, obsega
velik del dneva, velik del življenjskega obdobja…
Pomembno je,
• da je človek za opravljanje dela motiviran,
• da ga je telesno in duševno zmožen opravljati,
• da mu omogoča osebnostni razvoj,
• da delo opravlja v varnem in zdravju nenevarnem
okolju,
• da delo opravlja v dobrih medsebojnih odnosih s
sodelavci in nadrejenimi in
• da so rezultati dela in plačila v okviru pričakovanj
(nagrada).
Snovi, katerih uporaba lahko privede do različnih
duševnih ali vedenjskih motenj, zlorabe, odvisnosti,...)
(Mednarodna klasifikacija bolezni (MKB 10)
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Alkohol (F10)
Opioidi (opij, morfin, kodein, heroin, metadon) (F11),
Kanabinoidi (F12),
Sedativi in hipnotiki (barbiturati, benzodiazepini)
(F13),
Kokain (F14),
Drugi stimulansi, vključno kofein (amfetamin,
metamfetamin, MDMA, MDA, MDEA)(F15)
Halucinogeni (LSD, meskalin, psilocibin)(F16)
Tobak (F17)
Hlapna topila (F18)
Kombinacija več snovi hkrati (F19)
Čas, ki ga človek prebije na delovnem mestu, obsega
velik del dneva, velik del življenjskega obdobja….
• Dober delodajalec bo poskušal v največji
meri poskrbeti za varno in zdravo delovno
okolje,
• izrabil delavčeve potenciale in
• zmanjšal tveganja, ki jih vnaša delavec v
proizvodne postopke.
POTENCIALI : TVEGANJA
Potencialno tveganje: prisotnost psihoaktivnih
snovi na delovnem mestu
• Alkohol
• prepovedane droge
• psihoaktivna zdravila
DA
DA
(?)
Alkohol:
• večja pogostnost napak in nesreč pri delu (3,5x),
• večja pogostnost poškodb,
• večja pogostnost obolevanj (2,5x)
• večja odsotnost od dela (16x),
• zmanjšanje produktivnosti, kvalitete opravljenega dela
CILJI PROJEKTA:
S promocijo zdravja na delovnem mestu
• zajeti najširši krog odraslih oseb,
• jih dodatno izobraževati in
• spodbujati k zdravemu življenju in varovanju zdravja tudi v
privatnem življenju, s tem pa tudi k spreminjanju stališč in
odnosa do alkohola in drugih drog.
• DELOVNO MESTO BREZ ALKOHOLA IN DRUGIH DROG naj
postane zavestna odločitev vseh sodelujočih!
METODE DELA
• Priprava zloženk
• Delavnice po posameznih podjetjih
(srednje velikih, majhnih, mikro podjetjih)
• Individualno svetovanje (mala in mikro
podjetja
• Povezovanje in sodelovanje z že
obstoječimi projekti promocije zdravja
• Razširjanje aktivnosti, medresorsko
sodelovanje
Delavnice in svetovanje
Glavna področja, ki so zanimala delodajalce (mala in mikro
podjetja), strokovne delavce na področju varnosti in
zdravja (mala in srednje velika podjetja):
• Alkohol, škodljiva raba, razvoj odvisnosti od alkohola
• Prepovedane droge: kako podati sum stanja pod vplivom
prepovedanih drog
• Zdravila, komunikacije z zdravnikom medicine dela,
izbranim zdravnikom delavca
• Načini izvajanja 51.člena. Izbira ukrepov (izdelava
internega akta, politika do PAS, testiranje)
Z alkoholom povezana škoda je
odvisna od tega:
KOLIKO POPIJEMO
• Količina popite pijače
KAKO PIJEMO
• Pogostnost uživanja alkoholnih pijač
• Količina alkohola zaužitega ob eni priložnosti
• Pogostnost prekomernega popivanja
(Slaba informiranost o tem, kaj je manj tvegano pitje)
ABSTINENT
(nikoli ob nobeni priložnosti ne pije alkohola)
MANJ TVEGANO PITJE
(verjetno ne bo privedlo do težav, okvar zdravja)
TVEGANO PITJE
(načini pitja in količina alkohola, ki bodo verjetno sčasoma
privedli do težav = povečano tveganje)
ŠKODLJIVO PITJE
(že lahko ugotovimo posledice oz. težave zaradi pitja
alkohola, vendar še ni izražena zasvojenost)
ZASVOJENOST Z ALKOHOLOM
= ALKOHOLIZEM
(6 meril - vsaj trije znaki v zadnjem letu)
ALKOHOLIZIRANOST
OPITOST, PIJANOST
-
z akutna zastrupitev alkoholom
MERICA OZ. ENOTA ZA ALKOHOL
1 merica vsebuje približno 10 gramov čistega alkohola:
= 1 dcl vina ali
= 2,5 dcl piva ali
= eno šilce 0,3 dcl (“štamperl”) žgane pijače ali
= 2 - 2,5 dcl sadjevca (tolkovca, mošta)
MANJ TVEGANO PITJE
MOŠKI:
• do 14 enot tedensko (t.j. n.pr. do 2 dcl vina
dnevno)
• ne več kot 5 enot ob eni pivski priložnosti
• en ali dva dneva v tednu povsem brez
alkohola
ŽENSKE:
• do 7 enot tedensko (t.j. do 1 dcl vina dnevno)
• ne več kot 3 enote ob eni pivski priložnosti
• en ali dva dneva v tednu povsem brez alkohola
Merila za zasvojenost
1. močna želja po alkoholu
2. težave pri obvladovanju pitja alkohola
3. vztrajanje v pitju kljub škodljivim posledicam
4. posvečanje pitju bolj kot drugim aktivnostim in
obveznostim
5. povečana toleranca za učinke alkohola
6. težave ob prenehanju pitja (abstinenčni znaki)
RAZVOJ ALKOHOLNE BOLEZNI
Različne teorije (Jellinek, Jackson, Hudolin - Rugelj)
• faza uničevanja družine (navzven še varuje ugled, prikriva
zasvojenost, doma pa že spori, grožnje, manj socialnih stikov
družine, reorganizacija družine - spremenjene vloge)
• faza osebnostnega in socialnega propadanja (družina zelo
motena, težave v službi, odtujenost, ožanje interesov, vse
manjše miselne sposobnosti, doživljajska otopelost, okolica ga
vse manj spoštuje in upošteva ter se vse manj želi družiti z
njim, vse bolj osamljen - le pivski bratci; razveza,
brezposelnost)
Alkoholikov obrambni sistem
• zanikanje
• minimaliziranje oz. bagateliziranje
• racionalizacija
• projekcija
• fragmentacija
Alkoholikove manipulacije
• vzbujanje občutkov krivde
• poniževanje
• preobčutljivost in nagla užaljenost
• prošnje, obljube, prisege
• grožnje
Razumevanje odvisnosti kot bolezni
(Duval, 1985):
“Bolnik sem, vendar želim reči vsem tistim, ki
bi me morali razumeti:
Ni pošteno od vas, da me prezirate in me ne
skušate razumeti, marveč me hočete
izbrisati s seznama živih.
Alkoholizem je bolezen, ne napaka. Je
trpljenje, ne ugodje. Sužnost, ne šala.”
Problematika psihoaktivnih zdravil – vloga
delodajalca, delavca, zdravnika medicine
dela, izbranega osebnega zdravnika
Zakon o varnosti in zdravju pri delu
(ZVZD-1)
Delodajalec mora v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja
delavcev izdelati oceno tveganja, sprejeti izjavo o varnosti
V okviru izjave o varnosti pa se določijo tudi posebne
zdravstvene zahteve, ki jih mora izpolnjevati delavec za
delo na določenem delovnem mestu (predvsem v
povezavi z boleznimi in uporabo zdravil!).
• Dolžnost delavca, da obvesti delodajalca o novo
nastali situaciji (posvetovanje z izvajalcem medicine
dela in/ali osebnim zdravnikom)
Rešitve ob jemanju psihoaktivnih zdravil :
• Bolniška odsotnost
• Opravljanje dela na drugem delovnem mestu
Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil
ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov
Uradni list RS, št. 83/2011
2. člen
• Psihoaktivne snovi so:
• zdravila, ki so v skladu s
predpisi o označevanju
zdravil označena s polnim
trikotnikom v rdeči barvi
(trigonik – absolutna
prepoved upravljanja vozil),
• zdravila, ki so v skladu s
predpisi o označevanju
zdravil označena s praznim
trikotnikom v barvi teksta
(trigonik – relativna prepoved
upravljanja vozil),
izpolnjen trikotnik –
absolutna prepoved vožnje
v času terapije
 prazen trikotnik –
relativna prepoved
OPOZORILO V
NAVODILU O UPORABI
Zdravila zmanjšujejo psihofizične
sposobnosti
zaradi direktnega ali indirektnega učinka
na CŽS
• želenih učinkov (uspavala,
midriatiki, antiepileptiki),
• spremljajočih, pomirjujočih ali
poživljajočih učinkov
(antidepresivi, antihistaminiki),
• zaradi neželenih stranskih pojavov
(antihipertoniki, antidiabetiki) –
zdravila običajno niso označena
kot trigoniki
Kritične faze zdravljenja z zdravili:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Uvajanje novega zdravila
Obdobje maksimalne koncentracije v krvi
Preobčutljivost
Interakcije z drugimi zdravili, hrano, alkoholom
Predoziranje (zastrupitev)
Prekinitev terapije z zdravili, zmanjšanje odmerka
Stanje brez zdravila (pojav abstinenčnih znakov)
Zloraba zdravila
Samopredpisovanje
Več vrst uporabnikov (predpisanih)
zdravil:
• Jemljejo po navodilih zdravnika
• Polifarmacija (uporaba več vrst zdravil hkrati),
povečanje neželenih stranskih učinkov,
kombinacija z drugimi dietetičnimi proizvodi,
alkoholom
• Problematika osnovne bolezni, stabilizacija
stanja + zdravila (primer depresije)
• Jemanje zdravil po lastnem preudarku
Naloge zdravnika medicine dela
•
•
•
•
sodeluje pri izdelavi strokovnih podlag za izjavo o varnosti;
izvaja zdravstvene preglede delavcev ;
seznanja delavce s tveganji,
sodeluje v procesu poklicne rehabilitacije ter svetuje pri izbiri drugega
ustreznega dela;
• Pri opravljanju svojih nalog izvajalec medicine dela sodeluje z
osebnim zdravnikom delavca in z izvedenskimi organi invalidskega in
zdravstvenega zavarovanja zaradi izmenjave podatkov o
zdravstvenem stanju delavcev ter pomoči pri ugotavljanju
upravičenosti do začasne oziroma trajne zadržanosti z dela in
ocenjevanja delovne zmožnosti.
• Izvajalec medicine dela lahko po predhodni pisni privolitvi delavca od
osebnega zdravnika delavca pridobi oziroma vpogleda podatke o
zdravstvenem stanju delavca, o njegovem zdravljenju in rehabilitaciji.
Izvajalec medicine dela mora osebnemu zdravniku na njegovo
zahtevo posredovati informacije o obremenitvah delavca na delovnem
mestu in o zahtevah njegovega delovnega mesta
Naloge zdravnika družinske medicine
Diagnostika, zdravljenje, predpisovanje zdravil
(potreba po pisnih navodilih za uporabo in
udeležbo v prometu/delovnem mestu, če so
zdravila trigoniki )
Urejanje bolniške odsotnosti (Pomen informacije
osebnemu zdravniku o zahtevnosti delovnega
mesta s strani delavca in/ali(?)zdravnika
medicine dela)
Posredovanje zdravstvene dokumentacije ob
preventivnih zdravstvenih pregledih
Postavljanje suma na stanje pod vplivom
PAS - prepovedanih drog
• akutni učinki PAS
• značilne vedenjske lastnosti uporabnikov
PAS
• kdaj in kako opraviti preverjanja, testiranja
Kako postavimo sum, da je oseba pod
vplivom psihoaktivnih snovi?
• objektivno opažena uporaba psihoaktivnih snovi,
opaženi ostanki droge ali pripomočkov za uporabo,
• značilen vonj izdihanega zraka (zadah po alkoholu, vonj
po »jointu« (cigareti s kanabisom),
• za določene skupine drog značilni klinični znaki (ozke
zenice, široke zenice, pordele očesne veznice, škrtanje z
zobmi, prekomerno znojenje, prekomerna zaspanost,
upočasnjenost, pretirana zgovornost, nerazumljiv govor,
zanašanje pri hoji, stoji, slaba časovna in krajevna
orientacija in podobno.
• Klinični znaki akutnega opoja v kratkem času (nekaj ur
po uporabi droge) izginejo.
Kako postavimo sum, da je oseba
uporablja psihoaktivni snovi (na škodljiv
način, ali je od njih zasvojena?
•
•
•
•
•
•
nenadno spreminjanje razpoloženja,
nenavadna vzdražljivost, ali agresivnost,
zmedenost,
nenormalna nihanja v telesni aktivnosti, energiji,
slaba koncentracija in slabo izvajanje nalog,
zamujanje, nezanesljivost, da bi nekaj naredili v naprej
določenem času,
• ponavljajoče izostajanje od dela, kratki bolniški dopusti,
• poslabšanje odnosov s prijatelji, kolegi, vodilnimi,
strankami,
• laži, nepoštenost in kraja.
Razširjanje aktivnosti
1. Izobraževalni seminarji za pridobitev veščin za
ugotavljanja stanja pod vplivom psihoaktivnih snovi
23. in 24. september 2014, Gospodarska zbornica,
Ljubljana
(program, prijava na www.fortox.net)
CILJI: Povečati znanje in usposobljenost izvajalcev iz:
• medicine odvisnosti, nevrokemije,
• toksikodinamike in toksikokinetike posameznih PAS
• izvajanja testiranja v skladu z delavnopravno zakonodajo
in mednarodnimi standardi o izvajanju testiranj (smernice
EWDTS):
-izbire in odvzema biološkega materiala
-priprav za testiranje in njihovo delovanje
-tolmačenja rezultatov
Razširjanje aktivnosti
2. Priprave za strokovni sestanek “Srečanje
timov” CD, Ljubljana, 5.-6. junij 2015
Sekcija, posvečena izdelavi kliničnih poti,
izboljševanju komunikacij med zdravniki
različnih specialnosti, medicinskimi
sestrami za čim boljše podajanje
informaciji pacientu – delavcu v zvezi z
njegovimi zmožnostmi za varno
opravljanje dela, za varno vožnjo
Posebnosti malih in mikro podjetij
• Vsi se med seboj poznajo
• Zaposlovanje ni vedno v skladu z izbiro za
podjetje najustreznejših kadrov
• Delodajalec (direktor) pogosto prevzame tudi
vlogo strokovnega delavca, ki skrbi za varnost in
zdravje
odločilno vpliva na politiko do
alkohola in drugih drog v podjetju in drugih oblik
promocije zdravja
• Premalo časa za pridobivanje posebnih znanj
• Več zapletov pri obravnavi pojava PAS na
delovnem mestu (kot posledica neizdelanih poti)
SKLEP
• Obravnava alkohola in drugih
psihoaktivnih snovi je nujni del promocije
zdravja na delovnem mestu. Prizadevati si
moramo za širjenje informacij, znanja,
predvsem pa iskanje skupnih motivov za
tiste spremembe, ki so pomembne za
varnost in varovanje zdravja vseh, ki jih
delo združuje in povezuje.