Transcript ProZDRAV dr. Majda Zorec Karlovšek

Zdravstvene izkušnje in spoznanja za dosego
višje kakovosti življenja, skozi povečano skrb
za varnost in zdravje
dr. Majda Zorec Karlovšek
Združenje za razvoj forenzične toksikologije in drugih forenzičnih ved FORTOX
ČLOVEK IN NJEGOV SISTEM VREDNOT
Kaj so vrednote?
Kako jih identificiramo?
Vrednote delujejo na naše delovanje in odločitve
Ali so vrednote posledica okolja, vzorcev
(vzornikov)?
Ali vrednote lahko načrtno spreminjamo
(delujemo proaktivno) ?
ČLOVEK IN NJEGOV SISTEM VREDNOT
Vrednote skozi življenska obdobja
•
•
•
•
otrok
mladostnik
odraslo obdobje
starostnik
Človek in njegovo delovno okolje
Razmerje delavec-delodajalec
VREDNOTE:
učinkovitost, kakovost, lojalnost,
varnost, zdravje, zadovoljstvo
• Dober delodajalec bo
• izrabil delavčeve potenciale in
• zmanjšal tveganja, ki jih vnaša delavec v proizvodne postopke.
POTENCIALI : TVEGANJA
POTENCIALNA TVEGANJA
prisotnosti psihoaktivnih snovi na delovnem mestu
• alkohol
DA
• prepovedane droge
DA
• psihoaktivna zdravila
(?)
Alkohol:
• večja pogostnost napak in nesreč pri delu (3,5x),
• večja pogostnost poškodb,
• večja pogostnost obolevanj (2,5x)
• večja odsotnost od dela (16x),
• zmanjšanje produktivnosti, kvalitete opravljenega dela
Vrednote povezane z opravljanjem dela
Pomembno je,
• da je človek za opravljanje dela motiviran,
• da ga je telesno in duševno zmožen opravljati,
• da mu omogoča osebnostni razvoj,
• da delo opravlja v varnem in zdravju
nenevarnem okolju,
• da delo opravlja v dobrih medsebojnih odnosih s
sodelavci in nadrejenimi in
• da so rezultati dela in plačila v okviru
pričakovanj (nagrada).
MOŽGANSKI SISTEM ZA NAGRAJEVANJE
PROMOCIJA ZDRAVJA
na delovnem mestu
Skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe
za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi pri
njihovem delu.
Poti za doseganje ciljev:
• izboljšanje organizacije dela in delovnega okolja,
• spodbujanje zaposlenih, da se aktivno udeležujejo
aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja,
• omogočanje izbire zdravega načina življenja in
• spodbujanje osebnostnega razvoja.
PROMOCIJA ZDRAVJA
na delovnem mestu
Izvajanje promocije zdravja
Pravice delavca in obveznosti in delodajalca
( ZVZD-1)
Zdrava prehrana, ustrezne psihične in fizične aktivnosti
Zmanjševanje stresa in povečevanja sposobnosti
soočanja s stresom, zmanjševanje oblik
psihofizičnega nasilja, bremena in pojavnosti
depresije, pojavnosti odvisnosti
Snovi, katerih uporaba lahko privede do različnih duševnih ali
vedenjskih motenj, zlorabe, odvisnosti,...)
(Mednarodna klasifikacija bolezni (MKB 10)
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Alkohol (F10)
Opioidi (opij, morfin, kodein, heroin, metadon) (F11),
Kanabinoidi (F12),
Sedativi in hipnotiki (barbiturati, benzodiazepini) (F13),
Kokain (F14),
Drugi stimulansi, vključno kofein (amfetamin,
metamfetamin, MDMA, MDA, MDEA)(F15)
Halucinogeni (LSD, meskalin, psilocibin)(F16)
Tobak (F17)
Hlapna topila (F18)
Kombinacija več snovi hkrati (F19)
MOŽGANSKI SISTEM ZA NAGRAJEVANJE
! Uživanje psihoaktivni snovi, je samostojna
odločitev in pravica vsakega posameznika…
(15. člen Ustave RS (Ur.l.RS, št. 33/91)
Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene samo s
pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava.
Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in
temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi
same narave posamezne pravice ali svoboščine
pravica do varnosti
Načelo sorazmernosti!
! Uživanje psihoaktivnih snovi, je samostojna
odločitev in pravica vsakega posameznika…
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1);
Uradni list RS, št. 43/2011 z dne 3. 6. 2011
• 51. člen (prepoved dela pod vplivom alkohola, drog
in drugih substanc)
Tudi pri nadzoru in testiranju na alkohol in druge droge na
delovnem mestu je potrebno upoštevani etična načela in
pravice podane z ustavo in zakoni
Zakon o varovanju osebnih podatkov
Zakon o pacientovih pravicah
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
• 51. člen
(prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc)
• (1) Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola,
drog ali drugih prepovedanih substanc.
• (2) Delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na
psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi
večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z
oceno tveganja.
• (3) Delodajalec ugotavlja stanje iz prvega odstavka tega člena po postopku
in na način določenima z internim aktom delodajalca.
• (4) Delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega
procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z
določili prvega in drugega odstavka tega člena.
Čas, ki ga človek prebije na delovnem mestu, obsega
velik del dneva, velik del življenjskega obdobja….
S promocijo zdravja na delovnem mestu
• zajamemo najširši krog odraslih oseb,
• jih dodatno izobražujemo (del vseživljenskega učenja) in
• spodbujamo k zdravemu življenju in varovanju zdravja tudi v
privatnem življenju, s tem pa tudi k spreminjanju stališč in
odnosa do alkohola.
• DELOVNO MESTO BREZ IN DROG naj postane zavestna
odločitev vseh sodelujočih!
ALKOHOL
•
•
•
zasvojljiva snov z vplivom
na možgane
spada med strupe
zaviralec delovanja
kratkotrajni učinki:
za mnoge prijetni
vsaj 10.000 let nazaj
“ki nam oživlja žile,
srce razjasni in oko;
ki utopi vse skrbi,
možganov
v potrtih prsih up budi”
veliki verski začetniki :
zmernost ali abstinenca
Biblija:
“Ne glej vina, kako se rdečkasto iskri,
kako se v kozarcu lesketa, gladko
teče! Naposled piči kakor kača,
brizgne strup kakor gad.”
vladarji, misleci, zdravniki,
običaji in prepričanja:
laična abstinentska gibanja
“Le pij, le pij, pa drugega nalij!”
KRATKOTRAJNI UČINKI ALKOHOLA
 v kri se vsrka večinoma v tankem črevesu
 le jetra ga lahko razgradijo (pribl. 1 kozarec vina/1-1,5 ure)
 povzroča kemične spremembe na nivoju prenašalcev dražljajev v možganih
 zaviralec višjih centrov v možganih → sprememba vedenja,
psihomotoričnih sposobnosti, doživljanja, presojanja
 razširitev žil podkožja, spremeni pulz, krvni tlak
 v večjih koncentracijah zavira delovanje nižjih centrov v možganih
 5g/kg krvi - smrt zaradi motnje v delovanju centra za dihanje
POSLEDICE DOLGOTRAJNEGA PITJA
 živčevje (krčenje možganov, božjast, težje duševne bolezni, depresija, motnje
spanja, okvare živcev, zasvojenost)
 prebavila (alkoholna okvara jeter, trebušne slinavke, želodca)
 obtočila (motnje srčnega ritma, povišan krvni tlak, popuščanje srca)
 žleze (koža, spolna potenca, libido, poraščenost, …)
 drugi organski sistemi (n.pr. krvotvorni, imunski, …)
 rakaste bolezni (n.pr. jetra, požiralnik, žrelo, dojka, …)
 nezgode doma, na delu, v prometu in drugod
 motnje v delovanju družine, delovnega okolja in družbe
 nasilje (fizično, duševno, spolno) v družbi in v družini
 samomori
 nezaposljivost oz. brezposelnost, revščina, brezdomstvo
 raba drugih drog in druga socialna patologija
 ? Ali je alkohol res zdrav za srce ??
Tveganje za raka dojke pri ženskah
150
133
124
Rak dojke
130
116
108
110
90
101
88
94
70
0
1
2
3
4
5
Število meric alkohola na dan
6
Kumulativna incidenca raka dojke na 1000 žensk do 80. leta starosti
v povezavi s količino popitega alkohola
Vir: Collaborative Group on Hormonal Factors in Breast Cancer (2002) British Journal of Cancer 87 1234-1245.
Izgubljena leta
(bolezen ali prezgodnja smrt) - Evropa
Vir: Global Health Risks, WHO 2009
STATISTIČNI PODATKI O ALKOHOLU
• poraba alkohola: 11 litrov + 7 l = 18 l/leto/prebivalca nad 15 let
• umrljivost zaradi ciroze jeter: 38,9/100.000 (3. v Evropi)
• umrljivost zaradi samomorov: 33/100.000 (med prvimi v EU)
• več kot 1/3 hujših prometnih nezgod je zaradi alkohola
• skoraj 1/2 moških in skoraj 1/3 žensk pije tvegano ali škodljivo
• 5% otrok, starih 10 let in 27% 15 let pije alkohol nekajkrat na teden
• le 40% otrok, starih 10 let in 25% 15-letnikov ne pije alkohola
• 14% otrok (10 let), 42% (15 let) in 73% (16 let) je že bilo pijanih
• 25% dijakov prvih razredov srednjih šol se napije vsak teden
• v povprečju ljudje izgubijo 12,3 let življenja zaradi alkohola
• več kot 25% smrti mladih med 15. in 29. letom je povezane z
alkoholom – prometne nezgode in samomori
običaji, ki spodbujajo pitje alkohola
velika dostopnost alkohola
SLOVENIJA JE DEŽELA
“MOKRE KULTURE”
visoka toleranca do negativnih
posledic pitja
pomanjkanje učinkovitih
preventivnih ukrepov
ABSTINENT
(nikoli ob nobeni priložnosti ne pije alkohola)
MANJ TVEGANO PITJE
(verjetno ne bo privedlo do težav, okvar zdravja)
TVEGANO PITJE
(načini pitja in količina alkohola, ki bodo verjetno sčasoma
privedli do težav = povečano tveganje)
ŠKODLJIVO PITJE
(že lahko ugotovimo posledice oz. težave zaradi pitja
alkohola, vendar še ni izražena zasvojenost)
ZASVOJENOST Z ALKOHOLOM
= ALKOHOLIZEM
(6 meril - vsaj trije znaki v zadnjem letu)
ALKOHOLIZIRANOST
OPITOST, PIJANOST
-
akutna zastrupitev z alkoholom
• KULTURNO PITJE
• ZMERNO PITJE
• PITJE "PO PAMETI"
• PREUDARNO PITJE
• NORMALNO PITJE
• ZDRAVO PITJE
---------------• PREKOMERNO PITJE
MERICA OZ. ENOTA ZA ALKOHOL
Ena enota alkohola vsebuje približno 10 gramov čistega alkohola:
= 1 dcl vina ali
= 2,5 dcl piva ali
= eno šilce 0,3 dcl (“štamperl”) žgane pijače ali
= 2 - 2,5 dcl sadjevca (tolkovca, mošta)
MANJ TVEGANO PITJE
MOŠKI:
• do 14 enot tedensko (t.j. n.pr. do 2 dcl vina
dnevno)
• ne več kot 5 enot ob eni pivski priložnosti
• en ali dva dneva v tednu povsem brez alkohola
ŽENSKE:
• do 7 enot tedensko (t.j. do 1 dcl vina dnevno)
• ne več kot 3 enote ob eni pivski priložnosti
• en ali dva dneva v tednu povsem brez alkohola
AUDIT VPRAŠALNIK
(skrajšana prilagojena različica)
1. Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih pili pijače, ki vsebujejo alkohol ?
0) nikoli 1) 1x/mesec ali manj 2) 2-4x/mesec 3) 2-3x/teden 4) 4x/teden ali več
2. Koliko meric pijač, ki vsebujejo alkohol, ste v zadnjih 12 mesecih popili na tipičen dan,
ko pijete ? (Ena merica alkoholne pijače je približno 2 in pol decilitra piva ali jabolčnika,
1 deciliter vina ali malo šilce = “štamperl” žgane pijače. )
0) nič do 1 merice 1) 2 merici
2) 3 ali 4
3) 5 ali 6
4) 7 ali več
3. Kako pogosto se je v zadnjih 12 mesecih zgodilo, da ste popili – moški: 6 ali več meric ob eni priložnosti ?
– ženske: 4 ali več meric ob eni priložnosti ?
0) nikoli 1) manj kot 1 x/mesec 2) mesečno 3) tedensko 4) dnevno ali skoraj
vsak dan
Odgovor: Če je vsota točk iz vseh treh vprašanj
•
za moške 6 točk ali več,
• za ženske 5 točk ali več,
se šteje, da je test pozitiven in mora zdravnik z dodatnimi vprašanji ugotoviti, kakšno je
pitje.
Merila za zasvojenost
1. močna želja po alkoholu
2. težave pri obvladovanju pitja alkohola
3. vztrajanje v pitju kljub škodljivim posledicam
4. posvečanje pitju bolj kot drugim aktivnostim in
obveznostim
5. povečana toleranca za učinke alkohola
6. težave ob prenehanju pitja (abstinenčni znaki)
RAZVOJ ALKOHOLNE BOLEZNI
Različne teorije (Jellinek, Jackson, Hudolin - Rugelj)
• faza uničevanja družine (navzven še varuje ugled, prikriva
zasvojenost, doma pa že spori, grožnje, manj socialnih stikov družine,
reorganizacija družine - spremenjene vloge)
• faza osebnostnega in socialnega propadanja (družina zelo motena,
težave v službi, odtujenost, ožanje interesov, vse manjše miselne
sposobnosti, doživljajska otopelost, okolica ga vse manj spoštuje in
upošteva ter se vse manj želi družiti z njim, vse bolj osamljen - le
pivski bratci; razveza, brezposelnost)
Alkoholikov obrambni sistem
• zanikanje
• minimaliziranje oz. bagateliziranje
• racionalizacija
• projekcija
• fragmentacija
Alkoholikove manipulacije
• vzbujanje občutkov krivde
• poniževanje
• preobčutljivost in nagla užaljenost
• prošnje, obljube, prisege
• grožnje
Po drugi strani
(Duval, 1985):
“Bolnik sem, vendar želim reči vsem tistim, ki bi
me morali razumeti:
Ni pošteno od vas, da me prezirate in me ne
skušate razumeti, marveč me hočete izbrisati s
seznama živih.
Alkoholizem je bolezen, ne napaka. Je trpljenje,
ne ugodje. Sužnost, ne šala.”
IZHODIŠČA ZA POMOČ ZASVOJENCU
• Zasvojenost je bolezen možganov in zaradi tega alkoholik
pije.
• Alkoholik praviloma ne bo nikoli več sposoben za manj
tvegano pitje. (Zanj obstajata samo dve možnosti: ali nič ali preveč.)
• Prepričevanje za zdravljenje je nesmiselno. (Saj sam pri sebi
alkoholik ve, da potrebuje zdravljenje, čeprav to ponavadi zanika.)
• Potrebna je usmeritev v zdravljenje ne samo zahteva za
abstinenco.
• Vključitev družine - s sodelovanjem družine so uspehi
usmeritve v zdravljenje bistveno boljši.
• Sodelovanje s specialistom medicine dela in osebnim
zdravnikom
Čas, ki ga človek prebije na delovnem mestu, obsega
velik del dneva, velik del življenjskega obdobja….
S promocijo zdravja na delovnem mestu
• zajamemo najširši krog odraslih oseb,
• jih dodatno izobražujemo (del vseživljenskega učenja) in
• spodbujamo k zdravemu življenju in varovanju zdravja tudi v
privatnem življenju, s tem pa tudi k spreminjanju stališč in
odnosa do alkohola.
• DELOVNO MESTO BREZ IN DROG naj postane zavestna
odločitev vseh sodelujočih!
Čas, ki ga človek prebije na delovnem mestu, obsega
velik del dneva, velik del življenjskega obdobja….
S promocijo zdravja na delovnem mestu
• zajamemo najširši krog odraslih oseb,
• jih dodatno izobražujemo (del vseživljenskega
učenja) in
• spodbujamo k zdravemu življenju in varovanju
zdravja tudi v privatnem življenju, s tem pa tudi
k spreminjanju stališč in odnosa do alkohola.
• DELOVNO MESTO BREZ IN DROG naj postane
zavestna odločitev vseh sodelujočih!