Transcript Steroidni saponini

Сапонозиди
Saponozidite(saponinite) se
heterozidi, derivati na sterolite i
triterpenite
Сапонозиди
• Го namaluvaat
povr{inskiot napon na
vodata i na toj na~in
ovozmo`uvaat penewe
kako i emulgirawe na
masloto vo voda
• Пока`uvaat golema
sposobnost na
adsorbcija kako i
svojstvo da ja zgolemat
propustlivosta na
kleto~nite membrani.
Структура
• aglikon {to se narekuva
sapogenin(sapogenol) i glikon,
{e}eren del, koj mo`e da bide
monosaharid ili slo`ena
struktura od pove}e {e}eri ili od
uronski kiselini.
Својства
• Svojstva: Saponozidite se rastvaraat vo voda, davaj}i koloidni
rastvori.
• Dobro se rastvaraat vo etanol i metanol na obi~na temperatura no
u{te podobro na povisoka temperatura.
• Koga vakviot rastvor }e se izladi, so talo`ewe, se izoliraat ~isti
saponozidi.
• Dokolku saponozidite se varat vo razbla`ena kiselina doa|a do
hidroliza t.e. molekulata na saponozidot se raspa|a na edna ili
pove}e molekuli na: {e}eren i ne{e}eren del.
• Sapogenolite mo`at da se izdvojat kako kristalni supstancii.
• Tie za razlika od saponozidite se rastvaraa vo pove}e organski
rastvoruva~i.
Hemiska gradba:
• Spored strukturata saponozidite se delat na:
• Saponozidi so steroidni sapogenini(imaat Ph
neutralna reakcija)
• Saponozidi so triterpenski sapogenini(imaat
Ph kisela reakcija)
Употреба и несакани ефекти
• ekspektoransi, diuretici,
antiseptici i kako
vazoprotektori
• so drugi lekoviti ingredienti,
poradi toa {to saponozidite ja
zgolemuvaat
resorpcijata
na lekovite.Se upotrebuvaat i
vo industrijata kako sredstvo
za penewe i emulgirawe,
sredstvo za gasewe na po`ar,
{amponi, detergenti i dr.
• Ako se davat vo
pogolemi dozi, vo
digestivniot trakt
predizvikuvaat
povra}awe, gadewe i
proliv.
• Drogite se upotrebuvaat
vo vid na dekokt vo
koncentracija vo 1-2%
Mehanizam na ekspektoransnoto dejstvo:
• Na sluzoko`ata na `eludnikot deluvaat
iritativno (nadraznuva~ki), a refleksno ja
stimuliraat sekrecijata vo site `lezdi osobeno ja
stimulira bronhijalnata sekrecija.
• Na ovoj na~in saponozidite deluvaaat
ekspektoransno.
•
Steroidni saponini
• Steroidnite sapogenini spagaat vo grupata na C27
soedinenija.
• Vo nivnata struktura ima {est prsteni ozna~eni so A, B, C,
D, E i F, kade {to prstenot E e furanski, a prstenot F e
piranski.
• Vo rastenijata piranskiot prsten e otvoren (poradi toa {to
aglikonot e svrzan za glikonot), a pentacikli~nata struktura
{to egzistira samo vo forma na heterozidi se narekuva
furostan.
• So hidroliza na furostani, spontano nastanuva ciklizacija i
nivno preo|awe vo spirostani .
Steroidni saponini
Поделба
• Сteroidnite aglikoni se podeleni vo dve grupi:
• derivati na furostanol i
• derivati na spirostanol
Dejstvo i upotreba
• Steroidnite saponini imaat bogat farmakolo{ki efekt i toa
deluvaat:
• antibakterisko
• antivirusno, glavno na virusite na gripot i na herpesot
• fingicidno
• hipoholesteremi~no, go normaliziraat nivoto na holesterol
vo krvta
• antiinflamatorno, pri vospalenija na venskite krvni sadovi
• citostati~no, go odlo`uvaat razvojot na tumorskite kletki
(efektot se zgolemuva so zgolemuvaweto na brojot na
{e}ernite ostatoci vo glikonskiot del, a
• se smeta deka poseduvaat i afrodizija~ko dejstvo
• Furostanolnite saponina ne reagiraat so
holesterolot, nemaat antibakteriska aktivnost za
razlika od spirostanolnite saponini.
• Steroidnite saponini vleguvaat vo sostav na
preparati za profilaksa i lekuvawe na
arterioskleroza, impotencija, se davaat kako
kortikosteroidi, kontraceptivi i dr.
• Steroidnite (spirostanolski) saponini se toksi~ni
ako se vnesat direktno vo krvta.
• Osven {to predizvikuvaat hemoliza, deluvaat
toksi~no vrz CNS, predizvikuvaj}i paraliza,
sin`uvawe na telesnata temperatura i drugi
promeni.
Triterpenski saponini
• Triterpenskite saponini imaat C30
jaglevodoroden skelet.
• Se podeleni vo dve grupi vo zavisnost od
strukturata:
• tetracikli~ni saponini-vo ovaa grupa spagaat
saponinite na `en-{enot {to se narekuvaat
ginsenozidi
• pentacikli~ni saponini
Dejstvo i upotreba
• ekspektoransnoto dejstvo
Механизам на делување
• mehanizmot na dejstvoto se dol`i na drazbata vrz
`elude~nata sluznica koja po refleksen pat gi
nadraznuva bronhijalnite `lezdi, ovozmo`uvaj}i
odvojuvawe na sluzta od bronhijalnata ligavica.
• Ovoj efekt e povrzan so dozata {to se vnesuva,
{to treba da bide prisposobena da ovozmo`i
pogolemo osluznuvawe i razvodnuvawe na
bronhijalniot sekret i negovo polesno isfrlawe
(iska{luvawe).
• Pogolemi dozi deluvaat emeti~no.
• Nekoi drogi deluvaat diureti~no, nekoi
antiinflamatorno, spermicidno (vo vid na
kontraceptivni peni), citostati~no, a nekoi deluvaat
iritativno vrz `elude~no-crevnata sluznica i go
zgolemuvaat la~eweto na sokovite, a so toa ja
podobruvaat resorpcijata na hranlivite materii.
• Eksperimentalno e utvrdeno deka podobruvaat i
resorpcija na nekoi lekovi vo nekoi slu~ai i do 50
pati).
Drogi {to sodr`at steroidni saponini
Dioscorea spp.
Dioscoreae rhizoma-rizom od
dioskorea
Fam. Dioscoreaceae
mnogugodi{ni, trevesti rastenija
Polzavki,
Rizomot e silno razgranet,
temnokafeav, so nabori vo
forma na grutki, a od nego po
celata dol`ina izleguvaat tenki
koren~iwa.
• diosgeninot koj so kisela hidroliza se razlo`uva
na sapogenin-diosgenin i glikonski del,
sostaven od edna glikoza i dve molekuli na
ramnoza
• spazmoliti~no i antiinflamatorno.
• suvi ekstrakti koi se koristat kako
hipoholesteremi~ni sredstva pri arteroskleroza
Ruscus aculeatus
Rusci aculeate rhizoma et radixrizom i koren od {im{irika
Fam. Liliaceae
• zimzeleno, otporno,
bodlikavo rastenie
• granki se naspramni,
cvrsti, `ilavi ,
zavr{uvaat so bocka i
imaat izgled na listovi,
dolgi do 2sm i {iroki do
2sm (filokladii).
• Vistinski listovi rastat
vo pazuvite na ovie
pseudolistovi i se vo
forma na lu{pi
• Zrelite plodovi se
sjajni crveni bobinki
{to imaat po tri `olti
semki.
• Rizomot e prstenesto
nabran podelen na
~len~iwa.
Хемиски состав и Употреба
• Aglikoni- ruskogenin i neoruskogenin.
• Najzna~ajni se ruskozidot(furostanolska
forma) i ruscinot (spirostanolska forma).
• antiinflamatorno, a dejstvoto se dol`i na
ruskogeninot(opu{teni veni i hemoroidi).
• Deluva diureti~no, a za efektot se odgovorni
kalium nitratot i saponinite(гихт,песок и
камен во бубрезите)
Primulae radix-koren od jaglika
Primula veris; Primula elatior
F. Primulaceae
Primulae radix-koren od jaglika
Primula veris; Primula elatior
F. Primulaceae
Izgled: Jaglikata e mnogugodi{no
rastenie, so golo, bezlistno, cvetonosno
steblo, {to zavr{uva so yvon~esti, `olti
cvetovi.
Ima prizemna rozeta od izdol`eni listovi.
Podzemnite organi se sostojat od
horizontalno postaven mal rizom {to e
obrasnat so tenki koren~iwa.
Hemiski sostav
• triterpenski sapononini od koi e najzna~aen
primulinskata kiselina A.
• So hidroliza ovie saponini se razlo`uvaat na
sapogenin Protoprimulagenin A i glikonski del koj se
sostoi od glikoza, galaktoza, ramnoza i galakturonska
kiselina.
• Drogata sodr`i i fenolni glikozidi primverozid i
primulaverozid ~ii aglikoni go davaat prijatniot miris
na drogata
Dejstvo i upotreba
• ekspektorantno dejstvo (vo vid na dekokt, infuz,
ekstrakt ili tinktura).
• Eden od pozna~ajnite preparati e Sirupus Primulae
compositum, slo`en sirup za iska{luvawe, vo ~ij
sostav vleguvaat Primulae extractum fluidum i T-ra
Thymi.
•
• Primulae flos, cvet od jaglika, sodr`i saponini i
deluva blago ekspektorantno.
• Se koristi kako sostojka na razni kombinirani ~aevi
za iska{luvawe.
Drogi {to se koristat za industriska
ekstrakcija na saponini
Saponaria officinalis
S.Radix
Fam:Caryophillaceae
/koren od sapun~e/
• mnogugodi{no zeljesto
• Listovite se sprotipolo`ni,
jajcesto-lancentni, goli,
temno zeleni
• malku zaostreni
• na ivicite ramni
• Cvetovite
• imaat rozovo-bela ili bela
boja so prijaten miris
• Site delovi na rastenijeto
koge }e se `aburkaat vo
voda , davaat pena.
• Sapun~eto kaj nas e dosta
rasprostraneto.
• Sostav:Drogata sodr`i 5-10%
saporubinot
• ~ij aglikon e gipsogenin.
• Skrob ne sodr`i.
• Upotreba : Drogata vo mali dozi
se koristi za prigotvuvawe
dekokt, koj se dava kako
ekspektorans( za iska{luvawe).
• Vo golemi koncentracii deluva
toksi~no, zatoa pri izrabotuvawe
na dekokt,
• treba da se vodi smetka za
koncentracijata.
Drogi koi se kopristat kako
antiinflamatorni sredstva
Glycyrrhiza glabra
Glycyrrhiza radix
Fam:Leguminosae
-mnogugodi{no zeljesto
-Listovite se neparno perjesti, na rabot
celi so mala lisna dr{ka ili bez nea, na
opa~inata imaat leplivi `lezdi.
-Cvetovite se bledo-violetovi ili `olti
sobrani vo grozdesti socvetija.
Plodot e mala me{unka so crvenokafeava boja, ko`esta, so debeli rabovi,
so nekolku semki gola(kaj var. glabra)
ili vlaknesta i prepokriena so `lezdi (kaj
var. Hirsuta odnosno var.
Glandulifera).
Sostav : Drogata sodr`i triterpenski saponozid nare~en
glicirizin(glicirizinska kiselina)
Glicirizinot t.e glicirizinskata kiselina vo drogata se nao|a kako
kalciumova ili kaliumova sol.
So kisela hidroliza, glicirizinot se razlaga na aglikon gliciretinska
kiselina (nema sladok vkus) i na dve molekuli glikuronska kiselina.
Glicirizinot e kristalna supstanca, ne rastvorliva vo ladna voda,
rastvorliva vo topla voda, a po ladeweto dava pivtiesta masa/gel/.
Glicirizinot rastvoren vo amonija~en rastvor, koge se koncentrira dava
kristalna masa so kafeno-crvena boja i mnogu sladok vkus, nare~en
glicin.
Drogata sodr`i i flavonski heterozidi /likviritozid i izolikvoritozid/
Upotreba: Se upotrebuva kako ekspektorans,
spazmolitik i antiinflamatorno sredstvo.
Isto taka se upotrebuva i kako sredstvo protiv ~ir na
`eludnikot i dvanaestopali~noto crevo, a ova svojsto i
se prepi{uva na flavonoidite
Vo pogolemi koli~ini, sve`iot koren se korsti za proizvodstvo
na t. n. crn {e}er (sucus glycyrrhizae crudus).Ovoj {e}er
ima polucvrsta masa, temno-kafeava boja i sladok vkus. Se
dobiva od voden ekstrakt od glycyrrhizae radix, so
vparuvawe vo vacuum do dobivawe na gusta, crna masa.
Ovaa masa se zagreva i se me{a so skrob, a potoa se mase vo
odredeni oblici.
Nesakani dejstva: Zaradi diureti~noto dejstvo doaga do
gubewe na kaliumot
koj se nadoknaduva so ishrana bogata so zelen~uk.
Arthritis
Asthma
Bronchitis
Cancer
Conjunctivitis
Candida
Constipation
Cough
Depression
Detoxifies
Endometriosis
Immune System
Irritability
Irritable Bowel Syndrome
Laryngitisneumonia
Poriasis
Syphilis
Senility
Stress
Sore Throat
Tonic
Toothache
Tubercolosis
Ulcers
Diuretik
Herniariae herba
Herniaria glabra
Herniaria hirsuta
Fam: Caryophyllaceae
/treva od kilavica, pripatnica,sitnica/
Cvetovite se sitni, zeleno-`olti i izbivaat od pazuvite na
listovite.
razgraneto, `ilavo, zeljesto rastenie, so granki skoro polegnati i
kru`no postaveni.
Sostav: Sodr`i triterpenski saponozidi i hidroksi i metoksi
kumarini.
Upotreba: Drogata se upotrebuva kako diuretik i se dava vo
diureti~ni ~aevi ( Species diuretcae). ^esto se kombinira so
listovite na me~kinoto grozje, kako uroantiseptik.
Ima blago spazmoliti~no dejstvo.
Drogi {to se koristat vo
tretmanot na bolesti na
ko`a
Hedera helix
Hederae folium-list od
br{len
Fam: Araliaceae
Hemiski sostav: Drogata sodr`i triterpenski saponini,
flavonoidi (rutin), kumarini (skopolin), hlorogenska
kiselina, tanini, poliacetileni, malo koli~estvo etrno
maslo id r.
Upotreba: Ekstrakt od drogata se koristi za
peoizvodstvo na kozmeti~ki preparati za nega na ko`a
i za otstranuvawe celulit.
Kaj preosetlivi individiu mo`na e pojava na nesakani
efekti, kako {to e kontakten dermatitis.
Antiinflamatorni drogi (
drogi so
kapilaroprotektorno
deluvawe)
Hippocastani semen
Aesculus
hippocastanum
Fam:
Hippocastanaceae
-div kosten
Hemiski sostav: Sodr`i kumarinski heterozid ESKULIN i
negov aglikon ESKULETIN, triterpenski saponin ESCIN i
dr.
Eskulinot ja zgolemuva otpornosta na kapilarite i se koristi za
lekuvawe na pro{ireni veni i za hemoroidi.
Saponozidite koi se izolirani od semeto na kostenot mo`e da se
upotrebuvaat i za izrabotka na kozmeti~ki preparati (kako
emulgatori).
Kako droga se koristi i korata od kostenot, koja isto sodr`i
eskulin, potoa kumarinski glikozid fraksin i dr .
Korata se upotrebuva kako adstrigens i taninska surovina.
Drogi so adaptogeni saponozidi
Panax ginseng
Korenot ima izgled na ~ove~ka
Ginseng radix
Fam: Araliaceae figura od kade mu poteknuva i
Koren od `en-{en imeto `en=~ovek i {en=koren.
Toj e debel, razgranet, so
cilindri~en izgled, prstenesto
nabran i od dolnata strana
obrasnat so mnogu tenki
koren~iwa
-mnogugodi{no trevesto rastenie
- prstesto slo`eni listovi, izdol`eni lisni plo~i, na vrvot ostri, po
rabot pilesto nazabeni, postaveni po 4-5 vo pr{leni na gorniot
del na stebloto.
cvetovi vo {titovidni
socvetija.
Plodot e crveno oboena
top~esta bobica.
Po vadeweto korenot se mie i ~isti, se poparuva so `e{ka voda
so cel da se stabiliziraat enzimite pri {to drogata dobiva
crvenikava boja i stanuva ro`esta.