Astronomke v Sloveniji sestavila: A. Gomboc, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani e-mail: [email protected] mag.
Download ReportTranscript Astronomke v Sloveniji sestavila: A. Gomboc, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani e-mail: [email protected] mag.
Astronomke v Sloveniji sestavila: A. Gomboc, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani e-mail: [email protected]
mag. Pavla Ranzinger – prva slovenska astronomka
Na obisku otoka Hvara ob opazovanju Sončevega mrka 15. februarja 1961. Od leve proti desni: Vladimir Ribarič, prof. Fran Dominko, Pavla Ranzinger in Ivan Jurečič.
- študij matematike na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani, diplomirala l. 1956.
- l. 1958 postala asistentka na Katedri za astronomijo vpisala astronomijo in l. 1961 diplomirala z delom Precizna
določitev geografske dolžine Astronomskega observatorija v Beogradu v letu 1953 z metodo brezžične telegrafije in
opazovanj na pasažnem instrumentu (mentor prof. dr. Z.
Brkić).
- l. 1963 imenovana za višjo strokovno sodelavko na Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na Golovcu v Ljubljani.
-
podiplomski študij astrofizikalne smeri na Prirodno matematičkom fakultetu v Beogradu, magistrirala l. 1973 z delom Dinamički procesi u razvoju pega na Suncu (strok.
nasveti dr. V. Bumba, dr. M. Vukićević-Karabin, dr. F.
Dominko).
- vodila vaje iz Splošne astronomije, Astronomski praktikum I, predavala Uvod v astronomska opazovanja, sodelovala pri pripravi
Seminarja iz
srednješolske profesorje.
eksperimentalne astronomije za
- avtorica številnih poljudnih člankov v revijah Proteus, Življenje in tehnika, Presek, Slovenski almanah, idr.; prevajalka poljudnih astronomskih knjig, leksikonov, zvezdnih kart; prispevala čez 4000 astronomskih izrazov za terminološki slovar naravoslovne sekcije SAZU.
- opravljala knjižnično delo na observatoriju na Golovcu in časovno službo za potrebe rednih seizmoloških in astronomskih meritev, od 1959. do upokojitve l. 1993.
Raziskovalno delo: razvoj peg na Soncu
– proučevala je dinamične procese pri razvoju peg na Soncu, skupin peg in Sončevih izbruhov; gostovala na observatoriju v Ondřejevu na Češkem, opazovanja na observatoriju na Hvaru na Hrvaškem.
določitev zemljepisne širine, dolžine in smeri meridiana
Astronomsko-geofiz. observatorija v Ljubljani – meritve v l. 1963–1973 pod vodstvom prof. dr. F. Dominka.
astronomske efemeride
– od l. 1958 sodeluje pri pripravi slovenskih astronomskih efemerid, ki izhajajo danes pod imenom Naše nebo, njihova urednica od 1963 do 1982.
Popolna faza Sončevega mrka 15.
februarja 1961 (posnel V. Ribarič).
dr. Mirjam Galičič
- študij naravoslovne fizike (dodatno astronomski predmeti) na FMF, diplomirala l. 1991 z nalogo Merjenje frekvence pulzarja PSR0531+21 (mentor prof. dr. Andrej Čadež).
-
l. 1992 postala mlada raziskovalka na FMF in vpisala podiplomski študij - magistrirala l. 1995 z delom Opazovanje
spreminjanja optičnega izseva pulzarja PSR0531+21 na kratkih
časovnih skalah, doktorirala l. 1999 z delom Observations of
minute time-scale modulation of pulsar PSR0531+21 optical pulses
(mentor prof. dr. Andrej Čadež).
-
v letih 1991-92 opravljala vaje iz Fizike in v šol. letu 2004/05 sodelovala pri izvedbi Fizikalnega praktikuma na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, v času podiplomskega študija vodila vaje iz predmeta Astronomija na FMF.
-
leta 1993 se je udeležila poletne šole Mednarodne vesoljske univerze v Alabami, ZDA.
-
od leta 2003 zaposlena na Zavodu RS za varstvo narave, kjer je na delovnem mestu vodje projekta.
- avtorica poljudne astronomske knjige Nebo, premazano z zvezdami, - soavtorica knjige Nekaj astronomskih tem, - prevajalka številnih knjig s področja astronomije, fizike in naravoslovja (npr.
knjig Stephena W.
Hawkinga, Črne luknje in otroška vesolja ter drugi eseji in Vesolje v orehovi lupini, knjige B. Brysona, Kratka zgodovina skoraj vsega), - avtorica številnih poljudnih člankov v revijah Spika, Življenje in tehnika, Presek in Delova priloga Znanost ter
-
redaktorica prevodov s področja astronomije (npr. A. Roy,
Oxfordova ilustrirana enciklopedija
astronomije).
Raziskovalno delo: v času podiplomskega študija je na teleskopih observatorija v Asiagu v Italiji ter na observatoriju INAOEP v Cananei v Mehiki stroboskopsko opazovala pulzar v meglici Rakovici .
Namen opazovanj pulzarja z visoko časovno ločljivostjo je bilo preučevanje obstoja kratkoperiodične modulacije pulziranja, ki bi lahko bila povezana s prosto precesijo mladega pulzarja.
Observatorij INAOEP v Mehiki.
Meglica Rakovica, v kateri se nahaja pulzar PSR0531+21
mag. Sonja Jejčič
- študij izobraževalne smeri fizike (dodatno astronomski predmeti) na Fakulteti za matematiko in fiziko (FMF) Univerze v Ljubljani - diplomirala l. 1992 z nalogo Potek sija pomračitvene spremenljivke pri prof. dr. Andreju Čadežu.
-
l. 1996 vpisala podiplomski specialistični študij na FMF, nadaljevala z magistrskim študijem in magistrirala l. 2002 z delom Spektroskopija in Dopplersko zaznavanje gibanja Sonca (mentor prof. dr. Andrej Čadež).
-
l. 2003 se je udeležila poletne šole Solar Magnetic Phenomena v Avstriji.
-
v šolskem let 2002-03 aktivno sodelovala pri izvajanju projekta
ODPRTA ŠOLA
za vodenje programa
ASTRONOMIJA.
Na kraljevem observatoriju v Bruslju - l. 2004 bila nacionalna koordinatorka pri mednarodnem projektu Prehod Venere 2004. - v šolskem letu 2004/2005 sodelovala z izobraževanja iz astronomije za učitelje OŠ.
Zavodom republike Slovenije za šolstvo pri pripravi in izvedbi - v obdobju 2004/2006 sodelovanje v medregijskem projektu med Italijo in Slovenijo INTERREG III A na področju Astronomije in optike. - zaposlena na Tehniškem šolskem centru v Novi Gorici kot profesorica fizike in predavateljica računalniško vodenih procesov na višji strokovni šoli za informatiko.
- soavtorica knjige Nekaj astronomskih tem, soprevajalka knjige R. J. Blin-Stoyla: EUREKA! Fizika delcev, snovi in vesolja, avtorica poljudnih člankov v reviji Spika in Delovi prilogi Znanost.
Absorpcijski spekter okolici natrijevih črt.
Sonca v Raziskovalno delo: rotacija Sonca - proučuje dnevno spreminjanje hitrostnega polja Sonca z merjenjem Dopplerjevega premika absorpcijskih črt v Sončevem spektru glede na kalibracijske črte vode. Na osnovi rotacijskega modela izračunava kotno hitrost rotacije Sonca, ki pojema z geografsko širino ter rdeči gravitacijski premik, ki je posledica dejstva, da teče čas v močnem gravitacijskem potencialu počasneje kot daleč od velikih mas. Vse spektroskopske meritve opravlja na Astronomsko geofizikalnem observatoriju na Golovcu v Ljubljani. Lastnosti hitrostnega polja določa tudi s premikanjem svetlih koronalnih točk na slikah s satelita SOHO-EIT.
Sonce v ultravijolični svetlobi pri 304 Å (vir SOHO).
dr. Andreja Gomboc
.
- študij naravoslovne fizike (dodatno astronomski predmeti) na FMF diplomirala l. 1995 z nalogo Kako je videti padec zvezde v črno luknjo (mentor prof. dr. Andrej Čadež).
- l. 1995 postala asistentka-stažistka na FMF in vpisala podiplomski študij – doktorirala l. 2001 z delom Rapid Luminosity Changes Due to Interaction
-
with a Black Hole (mentor prof. dr. Andrej Čadež).
l.
2002–2004 kot štipendistka Marie Curie na podoktorskem izpopolnjevanju na Astrophysics Research Institute, LJMU v Veliki Britaniji. Tam je sodelovala pri projektu 2-metrskega robotskega teleskopa Liverpool na obervatoriju na La Palmi.
-
zaposlena na FMF kot asistentka za fiziko, kjer vodi (ali je vodila) vaje iz Astrofizike, Astronomije, Fizike (za različne fakultete), Fizikalni praktikum
I.
- aktivna pri popularizaciji astronomije: poljudna predavanja in članki v revijah Spika, Astronomi v Kmici, Delova priloga Znanost; seminarji za učitelje astronomije.
Na observatoriju Roque de los Muchachos na kanarskem otoku La Palma.
Raztrganje zvezde Sončevega tipa ob srečanju z milijonkrat masivnejšo črno luknjo .
Raziskovalno delo: numerične simulacije padanja snovi v črno luknjo numerično simulacijo in pokazala, da lahko plimska sila črne luknje zvezdo, ki zaide v njeno bližino, raztrga in požre v nekaj urah.
– na podlagi splošne teorije relativnosti je izdelala opazovanja optičnih "afterglow"-ov izbruhov sevanja gama izbruhi sevanja gama so kratke a silovite eksplozije v vesolju (v manj kot nekaj minutah se sprosti toliko energije, kot če bi po enačbi E=mc 2 v energijo pretvorili 20 Zemelj). V vidni svetlobi jim sledijo nekaj ur do dni trajajoči "afterglow"-i. Z robotskimi teleskopi jih lahko ujamejo že v 1 minuti po izbruhu sevanja gama, kar pomaga razvozlati njihov nastanek. Po vsej verjetnosti se ob teh izbruhih rodijo nove črne luknje v vesolju.
vesoljska misija Gaia - po načrtih Evropske vesoljske agencije bo v vesolje poletela okrog l. 2012 in z veliko natančnostjo premerila položaje, hitrosti in fizikalne lastnosti milijarde zvezd v naši Galaksiji. Iz dobljenih podatkov bo možno sestaviti zgodovino naše Galaksije. Ljubljanska astronomska skupina sodeluje predvsem v delovnih skupinah za spektrometer za določanje radialnih hitrosti ter za klasifikacijo astronomskih objektov.
Gaia
dr. Maruša Bradač
- študij naravoslovne fizike na FMF v Ljubljani (dva letnika) - nadaljevanje študija na Univerzi v Bonnu, diplomirala leta 2001 z diplomsko nalogo ``Substructure in the Gravitationally Lensed System B1422+231'' (mentor prof. Peter Schneider) - l. 2001 postala mlada raziskovalka in vpisala podiplomski studij na Univerzi v Bonnu, doktorirala l. 2004 z delom ``Exploring Dark Matter Properties from the Smallest to the Largest Scales'' (mentor prof. Peter Schneider) - od l. 2004 zaposlena kot raziskovalka in asistentka na Univerzi v Stanfordu, Kavli Institute for Particle Astrophysics and Cosmology.
- avtorica člankov v reviji Spika in v mednarodno priznanih strokovnih revijah - organizirala seminarje v Bonnu na temo gravitacijsko lečenje in v Stanfordu na temo jate galaksij Raziskovalno delo: Gravitacijsko lečenje Splošna teorija relativnosti nam pove, da masivni objekti ukrivijo prostor okoli sebe.Zaradi tega se svetloba, ki potuje od oddaljenega objekta mimo npr. galaksije ali jate galaksij, ukloni. Takšnemu uklonu pravimo gravitacijsko lečenje. Slika oddaljenega objekta se deformira in na podlagi te deformacije lahko izmerimo mase galaksij.
V raziskavah sem uporabila podatke iz Hubblovega vesoljskega teleskopa. Na podlagi merjenja tega pojava sem izmerila mase galaksij (B1422+231) in jat galaksij (1E0657-56, RXJ1347-1145, A1689) in potrdila, da niso sestavljene le iz zvezd in plina, temveč vsebujejo tudi ~80% t.i. temne snovi, obstoj katere je še vedno ena nerazrešenih skrivnosti sodobne fizike.
Jata galaksij A1689 posneta s Hubblovim vesoljskim teleskopom. Tanki loki predstavljajo slike oddaljenih galaksij, katere so močno deformirane zaradi t.i. efekta gravitacijskega lečenja.
Diplomantke astronomske smeri ali fizikalne smeri z astronomsko temo diplome na Fakulteti za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani: Maja Brajnik , Optika v gravitacijskem polju Schwarzschildove črne luknje, 1999 (mentor prof. dr. A. Čadež) Alenka Vesel , Nizkotlačna megatronska razelektritev, 1999 (mentor prof. dr. A. Čadež, komentor dr. M. Mozetič) Petra Tomše , Prekrivalne dvojnice in druge spremenljive zvezde odkrite v PIKA bazi, 2002 (mentor prof. dr. T. Zwitter) Irena Dolenc
, Določanje aktivnosti
90