Transcript * * ) Črne luknje v galaktičnih jedrih Andreja Gomboc Sodelavci: Andrej Čadež, Max Calvani Fakulteta za matematiko in fiziko Univerza v Ljubljani *

*
*
)
Črne luknje
v galaktičnih jedrih
Andreja Gomboc
Sodelavci: Andrej Čadež, Max Calvani
Fakulteta za matematiko in fiziko
Univerza v Ljubljani
*
*
*
jedra galaksij
- neaktivna (normalna) galaktična jedra
-  10% - aktivna galaktična jedra
)
*
*
kvazarji
*
)
*
*
*
)
*
aktivna galaktična jedra (AGJ)
1. L  1040 W  1013 LS  10 bilijonov Sonc
 100 običajnih galaksij
2. hitro spreminjanje izseva  nekaj svetlobnih dni do mesecev
3. curki snovi  milijoni let
*
*
)
*
*
*
)
*
*
*
od kod energija?
jedrsko zlivanje H  He : E  0.007 mc2
padanje snovi na telo z maso M in radijem r:
GMm
E 
r
črna luknja r=rSch:
E  0.15 mc2
)
*
*
*
)
model AGJ s črno luknjo
*
*
*
)
*
*
*
)
*
Lastnosti AGJ:
1. L ~ 1040 W : 1 MS/mesec
LEdd ~ 1.31031 M/MS W  M v središču ~ 104 - 109 MS
2. majhnost: Mč.l=109 MS  rSch = 3 sv. ure
3. Mgalaksije = 100 milijard MS  milijarde let
*
*
)
Gibanje zvezd in plina
GM
v
r
*
*
*
M 87
)
*
*
*
)
*
*
*
M 31
)
*
*
*
M• ~ 3  107 MS
)
*
*
*
Galaksija
)
*
*
*
)
*
*
*
)
*
*
*
M v središču  106 - 1010 MS
)
*
*
*
)
ali so res črne luknje?
Aktivna – emisijske črte
Neaktivna - če ujamemo
črno luknjo v trenutku,
ko požre snov
*
*
*
)
padec zvezde v črno luknjo
Razmerje velikosti zvezde in črne luknje
1. Mč.l. < 105 MS
2. Mč.l.  106 MS
3. Mč.l. > 108 MS
• Dopplerjev pojav (v  c)
• Gravitacijski rdeči premik
• Gravitacijsko lečenje svetlobe
*
*
*
simulacije
)
*
*
*
)
*
*
*
)
*
*
*
Dogodki:
- končno dolgi - bliski
- svetli - do 1038 W
- v neaktivnih jedrih
- NGC 5905, RXJ 1242-1119, RXJ1624+7554,
RXJ1420+5334... Sgr A
)
*
*
*
)
*
26-27. oktober 2000
*
*
blisk v središču Galaksije:
)
*
*
*
)
*
*
*
)
V jedrih galaksij ležijo
M v središču  104 - 1010 MS
Črne luknje - dokaz – z nekaj rSch
Alternative – neeksotične in eksotične
*