Transcript PRESENTATION NAME

FRANCIJA
PRED
REVOLUCIJO
FRANCIJA V 18. STOLETJU
• Velja za eno najbogatejših držav v Evropi. Njeno bogastvo temelji
na kolonijah in manufakturni proizvodnji.
• Država in dvor sta na veliko zapravljala.
• Prvi in drugi stan predstavljata le 2% prebivalstva v lasti pa imata
90% vse zemlje in bogastva ter visoke državne službe.
• Buržoazija je kritizirala družbeni, gospodarski in politični sistem v
državi ter zahtevala spremembe.
stanovi
• Prvi stan – DUHOVŠČINA
– visoka duhovščina izhaja iz vrst
plemičev, ima visoke dohodke,
zaslužki nižje duhovščine so
majhni
– je lastnica velikih posesti
• Drugi stan - PLEMSTVO
– dvorno in podeželsko plemstvo;
prvi izredno bogati, drugi manj
premožni, celo zadolženi
– obsežne posesti
– oproščeni so davkov
• Tretji stan – MEŠČANSTVO,
KMETJE in DRUGI
TRETJI STAN
• 90% tretjega stanu predstavljajo kmetje. Bili so brez
posesti. Državi plačujejo davke, zemljiškemu gospodu
pa dajatve in opravljanje tlake.
• Bogato meščanstvo = BURŽOAZIJA (trgovci, ladjarji,
lastniki manufaktur). Državi plačujejo visoke davke.
• Večina meščanstva – manjši obrtniki, trgovci,
izobraženci, delavci, služinčad, reveži.
• Tretji stan je bil brez davčnih
privilegijev.
BANKROT
• Vzrok:
– razkošno življenje dvora,
– ogromni izdatki za plače uradnikov,
– vzdrževanje vojske in neuspešne vojne (v boju z VB izgubi
kolonije v Severni Ameriki).
• Kraljev predlog: davke naj plačujeta tudi prvi in drugi stan 
zavrnejo predlog
• Naravne nesreče: neurja, hude zime in sušna poletja uničijo
pridelek in povzročijo dvig cene živil.
Zasedanje generalnih stanov
• Prvič sklicani po več kot 160 letih.
• Pričakovanja:
– kralj upa, da bodo stanovi odobrili nove davke
– prvi in drugi stan pričakujeta da bosta dobila večjo moč nad
kraljem in ohranila privilegije
– tretji stan upa, da se bo država spremenila v parlamentarno
monarhijo.
• Vsak od stanov ima po en glas, zato tretji stan nima nobenih
možnosti. Zato ti zahtevajo glasovanje posameznikov.
NEUSPEŠNO ZASEDANJE STANOV
• Kralj 1789 želi razpustiti generalne stanove, vendar se mu
tretji stan upre in se razglasi za predstavnike francoskega
ljudstva:
– ustanovijo narodno skupščino,
– kralj jo prizna (konec absolutizma, saj kralj ne vlada več sam),
– narodna skupščina (parlament) je imela nalogo pripraviti
USTAVO.
14. JULIJ 1789 – NAPAD NA BASTILIJO
•
•
•
•
•
Izvedejo ga lačni prebivalci Pariza.
Osvobodijo zapornike in zasežejo orožje.
Nemiri se razširijo po vsej državi.
Na podeželju začnejo kmetje napadati gradove.
Začne se FRANCOSKA REVOLUCIJA.
BASTILIJA = državni zapor