Transcript 35 Industrijska revolucija na Slovenskem

KDAJ SE JE INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
POJAVILA NA SLOVENSKEM učb. str. 130-132
Gospodarstvo na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja
•Kakšna proizvodnja je delovala v tem času?
•Do kam je peljala železniška proga?
•Kje se je uveljavila proizvodnja s parnim strojem?
•Katero pristanišče je delovalo?
Kakšen je bil gospodarski položaj v slovenskih deželah
Industrijski razvoj v avstrijskem cesarstvu je do sredine
19. stol. ostal skromen, toda razvijali so se trgovina,
premogovništvo, prehrambna, tekstilna, železarska in
pivovarniška proizvodnja.
Industrijska središča so bila v čeških deželah in na
spodnjem Avstrijskem.
»Izredna smiselna in koristna uporaba batni črpalki podobnega
mehanizma je na Angleškem že v splošni rabi, v nemških deželah
pa so parni stroji ali ognjene mašine redki; le teh ne uporabljajo le
za pogon črpalnih naprav, ki lahko prečrpajo zelo velike količine
vode poljubno visoko, ampak tudi za neposredno vrtenje kamnov
pri mletju moke ter za pogon žag in stop (lesena priprava za
dviganje in spuščanje) kovačij, stiskalnic denarja in mnogih drugih
strojev.«
(iz zapisa Jurija Vege leta 1800; v: Sandi Sitar, Sto pričevanj o slovenski
zgodovini, Prešernova družba, Ljubljana, 1999)
Kako je Jurij Vega opisal parni stroj, ki ga je videl na Dunaju?
Kmetijstvo je bilo prevladujoča panoga.
Industrijska proizvodnja se je po svojih možnostih in zmogljivosti
približevala razvoju v drugih habsburških deželah.
• Obrt: prevladovali manjši obrtniki
in manufakture (glažute, usnjarstvo,
puškarstvo, tekstilstvo, platnarstvo,
svilarstvo, čipkarstvo, železarstvo,
slamnikarstvo in opekarstvo).
Parniki, po rekah in morju
Telegraf in telefon
Novice so potovale hitreje.
• Fužinarstvo je začelo propadati.
• Tuji kapital: nemški, tržaški,
angleški pri širjenju industrijske
proizvodnje (kasneje tudi slovenski
kapitalisti).
Promet sredi 19. stoletja
Železniška proga Dunaj–Trst:
• živahnejši promet,
• možnosti za zaposlitev ,
• nova industrijska središča,
• propad furmanstva in splavarstva,
• spremenila je videz pokrajine.
Viadukt pri Borovnici
Med novimi industrijskimi obrati so se uveljavili:
• železarski obrati: valjarne,
• rudniki svinca,
• premogovniki,
• cukrarna, tovarna za prečiščevanje sladkorja v Ljubljani
je leta 1835 prva na Slovenskem uporabila parni stroj,
• bombažne predilnice v Ajdovščini, Ljubljani in Preboldu;
• pivovarne,
• strojna papirnica v Vevčah pri Ljubljani;
• številne tiskarne.
Cukrarna
Kako se je spremenila družba na Slovenskem
Družbeni sloji na Slovenskem v 19.stol.:
• kmetje 83% (grunti, kajžarske, kočarske
posesti, dninarji in viničarji),
• delavci (število je hitro naraščalo),
• malomeščanstvo v manjših mestih,
• manjše število bogatih meščanov.
Obleka Kmetje so se od
plemičev in meščanov ločili
že po doma narejenih,
oblačilih (domače platno)
Moški so nosili širokokrajne
klobuke, ženske pa rute.
Čevlje so nosili le odrasli
(cokle), otroci, pogosto bosi.
Hrana krompir, črni
močnik s kozjim mlekom,
pehtranove štruklje, fižol
in kislo mleko. Žemlja in
kava sta bili kakor meso
redko na jedilniku, za
priboljšek sušeno sadje.
Kruh iz ržene, ajdove,
bele ali koruzne moke.
KMETJE
Vaško življenje je bilo
povezano z letnimi
časi in opravili, s
cerkvenimi prazniki in
z dogajanjem v vaški
krčmi.
Kmečka bivališča
so bila skromna in
opremljena z malo
pohištva. Osrednji prostor
kmečke hiše je bila hiša,
s kmečko pečjo in miza
z »bohkovim« kotom.
MEŠČANSTVO (“jara gospoda”)
• Do kmetov velikokrat vzvišeno.
• Posnemalo je plemiško kulturo
(način vedenja in oblačenja).
• Družabno življenje; obiskovanje gledališč,
kavarn, restavracij, prirejanje plesov, zabav.
• V več mestih na Štajerskem sta druga ob drugi
živeli nemška in slovenska meščanska družba.
•Kako so se delile kmetije?
•Kakšno je bilo kmečko bivališče?
•Kako se je zabavalo meščanstvo?
VIR 1 Zapis J.D. iz Novic leta 1852
Dopis starih slovenskih mater iz uniga sveta svojim
sedanjim vnukinjam:
VIR 2 Zapis iz časopisa Slovenija 1849,
v katerem je profesor V. Konjšek potarnal:
“Kmečka hči nosi po troje in še več kikelj
poštirkanih, da je koker mravlja, zgorej tanka,
spodej široka! /…/ Lejte jo, kak se kaže in
ponuja po mestu krčmarjeva hči, vsa v svili in
zlatu – clo rokavico žlahtne gospode na rokah,
/…/ drage svilene rute obeša po sebi že
kravarica in tako zaslužek celiga leta za eno
obleko potrosi! Roka za vile in grablje
ustvarjena, dragi svilnati dežnik čez težko zlato
avbo ali čez obšito pečo razpenja. Ako bo to
vse tako naprej šlo, kmalu bo tako daleč prišlo,
da bo kravarica v rokavicah molzla in pastirica
v svilnatih nogavicah za kravami letala.”
“Slovenec se pri obdelovanju zemlje še
zmiram stare šege derži, pri obleki se pa po
novih modah suče. Naši dedi so nosili sukne
domačiga pridelka; ovca in oven sta mu dala
vovno, ktero so žene hčeri in dekle po zimi
predle. /…/ Če si je ravno klobuk kupiti moral
pa ta klobuk je dva roda pretrpel /…/, hodil je v
brezovih coklah /…/, za nedeljo je imel usnjate
čevle /…/, ni on poznal ne kofeta ne punša,
ruma /…/. Ozrimo se na sedanji čas. Nima
sedaj Slovenc razun srajce in včasih hlač ne
ene niti domačega pridelka na životu. Da zakaj
ne? Odgovoril bo, da mu obleka drajše hodi,
če si jo doma pripravi, kakor če jo kupi.”
≪
• Nad čim se razburjata avtorja?
• Nad čim sta posebej ogorčena?
• Kako bi se moral kmet oblačiti po meščanskem mnenju ?
• Premisli, kakšna naj bi bila roka, ustvarjena za grablje (kmečka dela).
• Ali se nad modo posamezniki razburjajo tudi danes? Nad kakšno?
•Zakaj je naraščalo število prebivalcev mest?
•Kateri industrijski obrati so se uveljavili na Slovenskem v 19. stoletju?
•Kako so se delile kmetije?
•Kakšno je bilo kmečko bivališče?
•Kako se je zabavalo meščanstvo?
a) Izdelaj kronološko tabelo, v katero uvrsti
pomembne izume industrijske revolucije.
1773
Ta vlak
Čuki