Transcript Slovenska kme*ka povest

Slovenska
kmečka
povest
Miran Hladnik
Kmečka povest na spletu
 Podatkovna
zbirka
 Monografija (1990)
 Teksti na Wikiviru
 Primerjava z zgodovinskim romanom
Kaj od poznanega šolskega berila
spada v žanr kmečke povesti?
 Jurčičev
Sosedov sin, Kersnikove
Kmetske slike, Tavčarjev cikel Med gorami
in povest Cvetje v jeseni, Cankarjev
Hlapec Jernej, Finžgarjeva Dekla Ančka,
Bevkovi Ljudje pod Osojnikom in Veliki
Tomaž, Prežihovi Samorastniki, Kranjčeva
Os življenja
 To je samo 2-3 % celotne produkcije v
žanru.
Od Prešerna do Tavčarja ena sama zgodba. To je zgodba o trdnosti in
zdravju slovenske domačije, domače družine oziroma plemenske
tradicije." (Alenka Puhar).
“Veliko družbeno romanopisje [...] devetnajstega stoletja [...] je angleška,
ruska in francoska umetnost, ne pa tudi nemška. To je namreč umetnost,
ki pripoveduje o spopadu posameznikove svobode z družbenimi oblikami
življenja. [Iz] zaostalih nemških razmer izhaja za angleško in francosko
književnost skoraj nepojmljivo nagnjenje nemških pisateljev, da iz
meščanskega sveta pobegnejo nazaj na vas, v mestece, iz narodne v
regionalno književnost [...] Nemški epski motiv je hrepenenje po
predmeščanskem, ki pa ga Nemci – prav tako abstraktno kot Slovenci –
ne razlagajo kot fevdalnost, temveč kot avtentično kmečko in
malomeščansko srečo v domačem zapečku. V resnici pa je seveda beg,
beg pred urbaniziranim prostorom, ki terja od človeka individualizem in
osebno svobodo in ki se tako pri Nemcih kot Slovencih opravičuje z
zvestobo rodu in narojenemu. Toda prav to vračanje k rodu je zapuščanje
posameznika in njegove svobode.”
(Marjan Rožanc, 1987)
Alternativni izrazi za žanr













kmečka povest
vaška zgodba
kmečki roman
vaški roman
domačijski roman
literatura krvi in zemlje
pokrajinska povest
regionalna povest
pastirski (bukolični, arkadijski) roman
idila ali selanka
ljudska / poljudna povest
koledarska zgodba
Kmečka povest je najprimernejši zaradi pogostosti rabe in
utemeljitev literarnih teoretikov in prevajalcev. Drugi izrazi so
uprabni za poimenovanje žanrskih tipov znotraj kmečke povesti.
Mednarodne vzporednice

frc. roman provincial et régionaliste, roman rustique,
roman paysan
 ang. regional / rural novel, local color novel
 rus. sel'skaja / derevenskaja proza, krest'janskaja
literatura
 pol. regionalizm, prowincjonalizm
 češ. regionální literatura, regionalismus, ruralismus
 nem. Dorfgeschichte, Bauerndichtung, Bauernroman,
Heimatroman
 Slovenski wikipedijski članek kmečka povest kaže samo
na nemško (Bauernroman) in na angl. geslo (American
Literary Regionalism)
Povest ali roman? Ni tako
pomembno
Med izrazoma povest in roman je pri
označevanju posameznih del v okviru avtorskih
poetik sicer mogoče razlikovati, v splošnem pa
sta izraza sinonimna in pomenita isto kot dolga
pripoved. Do 1950 je bila povest standardna
oznaka za dolgo prozo, po 1950 pa se enak tip
pisanja standardno označuje kot roman.
Pristajanje na vrednostno opozicijo, češ da je
povest slovensko specifična in preprostejša
oblika romana oz. neuspeli roman, je
neprimerno.
Kmečke povesti, ki so romani
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
1877 Anton Koder: Marjetica. Izviren roman [1894: Idila]. 60.000
besed
1903 Ivo Kovačič: Mladi gozdar. Izviren roman. 27.000
1925 France Bevk: Ljudje pod Osojnikom (Smrt pred hišo). Roman
[na zahtevo založnika]. 58.000
1931 France Bevk: Vedomec. Roman. 68.000
1932/33 Janko Kač: Grunt. Roman v treh delih. 62.000
1935 Miško Kranjec: Os življenja. Roman. 82.000
1938 Miško Kranjec: Kapitanovi. Roman. 125.000
1942 Stanko Kociper: Goričanec. Roman. 129.000
1943 Jože Dular: Krka umira. Roman z Dolenjske. 186.000
1945 Prežihov Voranc: Jamnica. Roman soseske. 150.000
1945 Lojze Zupanc: Mlini stoje ... Roman. 76.000
Kmečka novela?
1.
2.
3.
4.
5.
6.
1882 Jakob Sket: Žrtva ljubosumnosti. Novela. 28.000
besed
1900 Fran Jaklič: O ta testament! Novela. 50.200
1909 Rado Murnik: Matajev Matija. Vesela novela.
37.500
1909 Ivan Cankar: Sosed Luka. Kmečka novela.
10.000
1924 Ivo Šorli: Golobovi. Novela. 37.600 besed
1935 France Bevk: Huda ura. Novela. 37.260
Povprečna dolžina daljše kmečke pripovedne proze je 32.800 besed;
povprečna dolžina kmečke novele od tega ne odstopa.
Diskusija o kmečki povesti
Nekateri pisatelji, ki so hoteli ubežati pred katastrofalno
resničnostjo današnjega meščanskega sveta, a tudi niso
mogli zaupati niti verovati v borbo progresivnega
proletariata, so se iz vzdušja mest in fabriških kaminov
zatekli na vas, kjer je po njih mnenju življenje vse
drugačno, vse bolj čisto, dobro in naravnejše, brez kvarne
in v svoji osnovi prazne civilizacije, kjer je mir in pokoj [...]
Ljubezen do grude je zlasti značilna za svet intelektualcev,
ki so nad meščansko družbo obupali. Iz odklonitve do nje
preidejo v idealiziranje kmečkega življenja in zato
propovedujejo novo življenje, ki mora vzkliti iz velike
ljubezni do zemlje, iz kmeta.
(Bratko Kreft, Književnost o vasi in kmetu, Književnost
1933)
Povojni ruralisti so pisatelji, ki se ne lotevajo kmečke tamatike samo mimogrede,
ampak "pretežno v odnosu do vasi in grude. Vrnitve k zemlji jih je naučila
vojna, v kateri so se navzeli intimnejše ljubezni do grude kot 'ohranjevalke
življenja in trdne osi v časih, ki so polni pretresov, napetosti in tesnobe'". Z
ruralizmom je kmečka Češka protestirala zoper enostransko prevladovanje
delavskega in meščanskega razreda v književnosti, nastopila je proti
prevladujoči proletarski književnosti. Veliko ruralistov je bajtarskega rodu, le
maloposestnikom je mar prastara poljedelska "ljubezen do grude, do
svobodne prirode, do vsega preprostega in jasnega, kar od civilizacije utrujeni
človek tolikanj pogreša v velikih mestih"; veleposestniki pripadajo mestni
civilizaciji. "Ni pa to nova oblika rousseaujevsko navdihnjenega romantizma,
marveč z novimi socialnimi težnjami prežeto gibanje". (Božidar Borko, 1933)
Lastnosti kmečke povesti
• "neka vzgojnost in poučnost",
• optimizem, oziroma zavzetost za nekaj, kar gane in povzroči katarzo,
• prijateljski odnos med pripovedovalcem in ljudstvom, o katerem pripoveduje.
(Jakob Šolar, Kaj je z našo ljudsko povestjo, 1933)
O “realističnosti” kmečke povesti
“Pravo kmečko povest je ustvaril šele realizem
preteklega stoletja in tako ni čudno, če se vsa kmečka
beletrija giblje odtlej v mejah realizma [...] In tako je
povsem logično in razumljivo, da je prerod naše kmečke
proze tesno povezan z nastopom našega novega, ali
bolje, prenovljenega realizma. Pred leti je bila ravno
kmečka novelistika, ki je napovedala konec
ekspresionizmu in drugim idealističnim strujam pri nas.”
 “Stalne teme kmečke povesti so: kmečki individualizem,
slepa sla po zemlji, alkoholizem, pomanjkanje, vojna, po
drugi strani pa idilika vsakdanjega dela in običajev ter
pejsaži.” (Vladimir Pavšič, 1939)

Programski izvor kmečke povesti
Povest, “morda nekoliko zasuknjena po izgledu Župnika
Wakefieldskega – ki je prestavljen užé tudi v ilirsko
narečje na čisti podlagi slovenskega življa. Vzeti bi se
moral kak veljaven domačín in k njemu bi se verstíle
druge menj pomenljive osebe, kakoršnih nam bi ne
zmanjkalo tako hitro. Saj vémo vsi, da šaljívi Ribničan
obide križem svét; da imajo Gorenci dovolj pravljic od
vojaških begunov, ki so se potikali po hribih in šumah;
vsa náša dežél pripoveduje še dan danes, kako so
nekdaj lovíli mlade moške, in dajali jih po sili na vojsko.
Celó rokavnjáči in deséti bratje so narodna lastnína,
akoravno, zlasti pervih, nihče ni vesél.”
(Fran Levstik, Popotovanje iz Litije do Čateža, 1958)
Socialno sporočilo kmečke povesti
Večinski tip kmečke povesti, tj. večerniška povest, gradi iz
prepričanja, da so bajtarji ekonomsko škodljivi, ker drobijo
kmečko posest in ne pomagajo akumulaciji kapitala. Trdi
gospodarski liberalizem je imel besedo tudi pri
formuliranju moralnih navodil kmetu. Pijančevanje,
pravdarska strast, kvartanje, pretepaštvo, vraževernost,
trma, nadutost itd. niso kar tako negativne značajske
lastnosti, graje so vredne zato, ker zmanjšujejo kmetovo
produkcijsko sposobnost. Iz enakega vzroka je nastala
tudi zahteva po redu in snažnosti v kmečkem
gospodarstvu, ki je redno začinjala te pripovedi. Tako kot
je bil do 1918 nedvoumen odklonilni odnos do bajtarjev,
so tudi delavci predstavljali v pripovedni strukturi
večerniške kmečke povesti sovražno skupino in bili redno
povezani s kriminalom. Ker je bila tema ljubezni kar se da
utišana, je prevzel njeno vlogo fabulativnega dražila prav
kriminal. Ob njem sta tekmovala za drugo mesto med
prepoznavnimi lastnostmi gospodarski in politični pouk.
Red in snažnost v večernicah
Red je drugo ime za organizacijo dela, snažnost, ki je pogoj zdravju,
pa je drug izraz za kar največjo delovno storilnost:
Snažnost in red je visoko cenila, in županova hiša je bila vsem v zgled.
Tla so bila vedno čisto pometena, strop in hrastove stene so se
rumenile kakor z voskom prevlečene; javorjeva miza je bila bela, kakor
da je iz marmorja izsekana; okna, skrinje in druga kuhinjska posoda
obrisana in v lepem redu; visoke, rahle postelji, z belimi prti pokrite, so
človeku silile v oči. Večkrat je mati rekla svoji hčerki: "Snažnost in red
mi toliko veljata kolikor ena dekla: snažnost stori, da se posoda ne
pohabi in se človek ne otruje; red pa, da brž najdeš vsako stvar."
(Jernej Dolžan, Mati božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen,
Slovenske večernice 17, 1868)
A naša Malka ni samo skrbno gojila čistosti srca, temveč je pazila tudi
na zunanjo čistost in snago. Omenili smo že, kako vse lepo snažno in
čisto je v koči strica Matije; to je Malkino delo. Pa tudi na svoji obleki in
na svojem životu je črez vse čislala in ljubila čistost in snago. (Fran
Zbašnik, Na krivih potih, Slovenske večernice 47, 1893)
Red in čistoča tudi v mladinskem romanu
Med grude nasujte živega apna, pozneje gnoja! Najprej osnaži vrt
nemarnega plevela in ga požgi. Uredi kompost iz gnilega sadja, listja in
dračja, ki ga vidiš okrog potresenega! In sadovnjak ... Ali ne vidiš mahu, ki
duši pridno drevje? Ostrgaj ga, zavaruj jablane in hruške pred zajedalci,
obreži jim nepotrebne veje, pa boš videl, kako se pomladijo. Kar je
posušenega in gnilega, proč z njim, da še zdravega ne okuži!
Tudi sam ni držal rok križem. Kot veverica hitro se je zviral po drevju, kjer
je točno po dobljenih navodilih z žično krtačo snažil lubje, strgal mah in
gobe, obrezaval veje in žagal suhljad. Tudi je okopaval zemljo okrog
debel, raznim škodljivcem nastavljal pasti v obliki lepenkastih obročev,
mlajša drevesa zaščitil pred zajci s posebno zmesjo apna in kravjeka ter
pospravljal in sežigal nesnago, ki se je bila med snaženjem nabrala po
tleh.
Zajetno zidana ograja, izvirajoča še iz davnih grajskih dni, ob kateri se je
še nedavno v bohotnem obilju razraščal plevel v družbi z zanikrnim
grmičevjem, je bila zdaj očedena, nepotrebneži in škodljivci, zlasti
prebujno viničje in presenčnata bezgovina pa izpuljeni in posekani. Mesto
njih sta bila učitelj in Lovrek koj prvo pomlad nasadila mnogo rdečega
holandskega ribeza, sladke rumene kosmulje in drugega žlahtnega sadja.
Potrebne sadike jima je bil oskrbel domači župnik, vnet vrtnar in navdušen
prijatelj prirode.
In še ...
tako je bilo v hiši in okrog nje vse čedno, pometeno, pobrisano in
odrgnjeno. Smeti in pajčevin nisi opazil, perilo je bilo vedno oprano,
zlikano in zakrpano. Kuhinja je blestela od snage, in jedi, ki so prihajale
iz nje, so bile okusne in tečne. Okrog hiše in na vrtu so morali vse
osnažiti, pospraviti in pomesti, da se je smejalo od reda in snage.
Potem je skočil na noge in se jel z zanimanjem razgledovati po sveže
prepleskani hiši, na kateri so se zelene, na pol v gosti brajdi skrite
oknice prijetno odražale od blesteče beline sten. Vsepovsod sta se
očitovala strog red in vzorna snaga. Poti so bile pograbljene in oplete,
dvorišče pometeno.
Vkljub svoji mladosti je bil zelo tenkočuten vzgojitelj. Kakor je na vrtu in
sadovnjaku takoj presodil, ali je zemlja za to ali ono rastlino primerna ali
ji česa primanjkuje ali pa jo dušeče preobilje žene v prebohotno rast,
tako je hitro spoznal domače okolje poverjene mu mladeži. Za Lovreka
in Polonico bi si ne mogel misliti boljše sredine: iz te zemlje bosta ob
primerni pomoči vzrastli zdravi in krepki osebnosti. Vsekakor, Lovrekovo
rast je bilo treba pravilno usmerjati: deček brez odločne moške roke
podivja ali pa se pomehkuži. Preprečiti prvo in drugo je smatral učitelj za
svojo poglavitno nalogo. (Vse to samo iz enega romana: Beli dvor
Gustava Šiliha, 1938)
Kmetstvo : gospoda

Če se vprašamo, katera povest je ljudska, je odgovor
preprost: tista, ki je pisana za ljudstvo, to se pravi tako,
da je po jeziku , mišljenju in čutenju ljudstvu po srcu [...]
Kako naj danes prav določimo, kaj je ljudstvo. Včasih je
bilo to prav lahko, saj sta bila mesto in podeželje,
gospod in kmet tako ostro ločena po načinu življenja,
dela, izobrazbi, čutenju in mišljenju, da, že po noši in
govorici, da so bile meje vsem vidne in otipljive [...] kar je
bilo samo slovensko, je bilo ljudstvo [...] Tudi v
socialnem pogledu je bilo ljudstvo zelo enovito: [...]
kmetsko prebivalstvo.
(Jakob Šolar, Kaj je z našo ljudsko povestjo, 1938)

Tendenčnost je imanentna lastnost kmečke povesti.
Ljudska povest = kmečka povest

Kako prepoznamo kmečko povest?





po snovi (kmetstvo = kmetje, kmetije, vasi,
podeželje, polje, gozd)
po problematiki/temi (lastninski konflikt =
zamenjava gospodarja, propadanje kmetij,
konflikt z mestom, ljubezen na vasi)
po folklornih motivih: poroka, sedmina, semenj,
košnja, oranje, žetev, požig, pijanstvo,
pravdanje, rivalstvo med bratoma
po vrstni oznaki v naslovu/podnaslovu
po strukturi
Struktura kmečke povesti
Če je v evropskem romanu šlo
za spopad junaka s svetom z
namenom, da se svet spremeni,
gre v kmečki povesti večinoma
za prizadevanje junaka, da
a) ohrani dom (pred grožnjo od
zunaj),
b) se na novo udomi (poroči) ali
c) spremeni zasedbo doma (npr.
zamenja mater z nevesto), pri
čemer ne gre za spremembo, ki
bi bila povezana z enkratno
junakovo vizijo novega sveta,
ampak za predvideno
spremembo, ki nahaja svoje
opravičilo v tradiciji; spremembo
zahteva dom in ne junak.
Cilj kmečke povesti je regeneracija doma.
Dom, hiša


Objektivna veličina kmečkega doma prevladuje mogočno
v vsem njegovem dejstvovanju. Kmet rad žrtvuje svoje
individualno ime in prevzame tuje ime kmečkega doma,
če naj se priženi. Tudi v navadnem razgovoru ga
sovaščan ne nazivlje po rodbinskem imenu. Starodavno
ime kmečkega dvora je hkratu njegov osebni naziv.
(Josip Jeraj, Naša vas, 1933)
To so samo ukoreninjene navade, nekaka neumna
mišljenja, preko katerih mora človek, če hoče sebi in hiši
dobro. Hiši predvsem! Zato je treba žrtvovati marsikaj in,
če ni drugače, tudi tisto neumno stvar, ki so jo ljudje
krstili za ljubezen.
(Jože Dular, Krka umira, 1943)
Stranski predstavniki doma

V srednji kmečki družini vzajemno
sodelujejo tudi posli, to so hlapci,
dekle in morda še varhinja otrok [...]
Kmetu so posli hkratu iskreni člani
družinskega občestva. Popolnoma
enakopravni so z domačimi otroki [...]
Razredna nasprotstva kmečke
družine večinoma ne pretresajo.
Posli izgubijo docela proletarsko
zavest, ker popolnoma zraščajo z
domom.
(Josip Jeraj, Naša vas, 1933)
Junak

Zavoljo objektivne usmerjenosti kmetove je
smatral l'Houet (Psychologie des Bauerntums,
Tübingen, 1920) za bistvo kmečke duševnosti
neosebnost. Vendar ta izraz ni dober! Na kmetih
res ni individualističnih osebnosti, to je takih, ki
bi si brez ozira na občna življenjska načela
ustvarjale lastni življenjski etos, kakor recimo
Nietzschejev nadčlovek [...] So pa vendarle na
vasi pristne osebnosti, to je razviti značaji v
okviru kolektivnega kmečkega tipa.
(Josip Jeraj, Naša vas, 1933)
Konfliktna razmerja v kmečki
povesti
 oče
: sin, oče : zet, gospodar : hlapec;
zmaga mlado, pod pogojem, da ni nosilec
pogubne strasti ali bolezni
 več kandidatov za gospodarja, npr. brata
 rivalstvo dveh hiš, bajtarji : gruntarji
 junak/dom : sovražniki doma (tujci, mesto,
vojna, narava)
 ni konfliktnih razmerij (idila)
Gospodarski efekt
 potomci
podedujejo posest
 kandidat za gospodarja v tujini obogati in
se vrne domov, kjer postane gospodar
 kandidat za gospodarja ustanovi nov dom
 dom propade (6 %)
Motivi kmečke povesti
 folklora
 kriminal
 (mati)
 ljubezen?
Ženske in matere. Izrazito slabih žená (tašče in mačehe) je enajst
proti eni izrazito dobri ali proti le petim slabim možem. Dobre
matere so stranske osebe, sveti materinski liki so izjemni. Pri
ženskah ni poglavitna njihova materinskost, ampak to, kako se
obnesejo kot žene svojim možem ("Bodi svojemu možu pokorna!").
Ljubezen
Neumorno ko bitje srca jima je potekalo življenje, ki sta ga
razdelila v dva dela. Večji del je bil posvečen skrbi za
gospodarstvo, a manjši počitku in ljubezni.
(France Bevk, Ljudje pod Osojnikom, 1934)
 Spolna morala kmetova ima temelje v njegovi brezmejni ljubezni
do kmečkega doma. Zakon sklepa radi kmečkega doma. Ne išče
v zakonu pred vsem spolne dopolnitve, ampak zveste sodelavke
za kmečki dom in dobre matere za naslednike. Individualne želje
stopajo torej v ozadje [...] Zakon in zakonsko življenje mora
udano služiti domu. [...] Kmečki dom je prvi, drugo šele srce [...]
Kmet radi ohranitve doma velikodušno žrtvuje celo osebnostno
srečo. Dom ceni nad vse! [...] O nevesti, ki ne prinese nobene
dote k hiši, govorijo kmetje prezirljivo.
(Josip Jeraj, Naša vas, 1933)
 "H gruntu gre le grunt in komaj še denar s pridnimi rokami! Sama
boka, nedrija in ljubezen ne pridejo na vago pri gruntu. Komaj za
privago je ženska gruntu." (Janko Kač, Grunt, 1933)

Ljubezen je v kmeči povesti v
podrejenem položaju
 ljubezen
dveh iz sprtih hiš
 ljubezen socialno različnih
 (ljubezen dveh revnih)
 (prešuštna ljubezen)
Kmečka povest iz zgodovinski
roman do 1945
40
Kmečka povest
235 naslovov
7,7 mio besed
povpr. 33.000 besed/delo
86 avtorjev
Kmečka proza
35
Zgodovinska proza
25
20
15
20
Zgodovinska proza
14
12
10
8
6
4
2
19
40
19
30
19
20
19
10
19
00
18
90
18
80
0
18
60
19
40
19
30
19
20
19
10
19
00
18
90
18
80
18
70
18
60
Zgodovinski roman
194 naslovov
9,3 mio besed
povpr. 48.000 besed/delo
71 avtorjev
vrhovi 5 let pred kmečko
V besedah * 100.000
16
0
18
50
Kmečka proza
18
5
18
70
10
18
50
Št. naslovov
30
Avtorji kmečkih in zgodovinskih
povesti




30 avtorjev piše oba žanra, drugi (60 %) pa samo enega
od žanrov
pisci obeh žanrov si zgodovinskega izbirajo za tretjino
pogosteje
v 75 % avtorskih opusov so zgodovinske povesti daljše
od kmečkih, pri preostalih 25 % avtorjev pa preseneti, da
so tudi preferirali pisanje kmečke povesti (Fran Detela,
Andrej Budal, Ivan Matičič, Fran Zbašnik, Janko Kač) -->
naklonjenost žanru spodbuja daljše tekste!
v času kulturnega molka 1941-45 je izšlo 19 kmečkih
povesti in samo 9 zgodovinskih romanov (iz ideoloških
ali iz eskapističnih razlogov?)
Dolžina kmečke povest in
zgodovinskega romana
romani so 20.000 besed in več daljši od povesti
pri romanu se dolžinske razlike med zgodovinsko in kmečko
tematiko s časom zbrišejo, pri povesti pa se teksti s kmečko tematko
daljšajo, tisti z zgodovinsko pa krajšajo
v splošnem se zgodovinska proza daljša hitreje kot kmečka



60000
Kmečka proza
Zgodovinska proza
140000
120000
50000
Zgodovinska povest
Kmečka povest
Zgodovinski roman
Kmečki roman
100000
40000
Besed
Povprečne dolžine v besedah
70000
30000
80000
60000
20000
40000
10000
20000
0
1850–1915
1916–1935
1936–1945
0
1850–1915
1916–1935
1936–1945
Podnaslovi kmečke povesti in
zgodovinskega romana







kmečka povest v 20-50 % nima podnaslova z vrstno
oznako, zgodovinska proza pa je podnaslovljena pogosteje
zgodovinska proza bolj ljubi oznako roman kot kmečka
proza (10 : 1 do leta 1900)
po 1950 podnaslov povest v 60 % pomeni zgodovinsko
povest, roman pa je zgodovinski le v 30 %
zgodovinski roman ima knjižne objave raje kot kmečka
povest (60 : 40)
kmečke povesti je več v katoliški periodiki (DiS, KMD, SV),
zgodovinskega romana pa v liberalski periodiki (SG, LZ)
ženske pišejo zgodovinski roman štirikrat raje kot kmečko
povest
štajerski avtorji imajo dvakrat raje zgodovinsko povest kot
gorenjski avtorji, ki pa raje pišejo kmečko povest
Socialno poreklo pisateljev
kmečke povesti




kmečko 50 % (iz revnih, srednjih,
bogatih kmetij z obrtjo (na primer
kakšnemu podjetnemu mlinarju) in
na posestvih
delavsko 16 % (trije bajtarji, štirje
revni rokodelci, en gostač)
meščansko 32 % (4 učitelji, 2
trgovca, 2 grajska oskrbnika, 2
sodnika, ravnatelj, dacar, gozdni
paznik, trije železničarski uradniki, 1
graščak)
pri Nemcih je bilo kmečkega porekla
le 16 % pisateljev, delavskega 6 %,
trgovskega 34 %, uradniškega 18
%, učiteljskega 8 %
Poklicni profil avtorjev kmečke
povesti




Do 1882 duhovniki (20 %) in profesorji (20 %), 16 % je
bilo novinarjev ali urednikov, sledili so uradniki in
učitelji.
Po 1882 se je povzpelo število profesorjev, še bolj pa
število uradnikov (20 %). Tudi učiteljev je bilo več (15
%). Število duhovnikov je padlo na 8 %.
Primerjava z Nemčijo: 11 % poklicnih pisateljev (pri
nas samo eden, Ivan Cankar), urednikov enako
Pisateljev kmetov ni ne pri Slovencih ne pri Nemcih,
samo štirje pisatelji od 86 ne sodijo med intelektualce
(2 tiskarja, železničar in gospodinja). Kmečka povest je
bila žanr, ki ga je ustvarjal meščan.
Najobsežnejše kmečke povesti
 186.000
Jože Dular: Krka umira, 1943
 150.000 Prežihov Voranc: Jamnica, 1945
 129.500 Stanko Kociper: Goričanec, 1942
 124.800 Miško Kranjec: Kapitanovi, 1938
 110.000 Slavko Savinšek: Izpod Golice, 1927
 100.000 Janez Jalen: Ovčar Marko, 1929
 97.000 Narte Velikonja: Besede, 1937
Ljubljanski zvon in Dom in svet





Vsaka revija ima svoj set avtorjev kmečkih povesti, v
obeh objavljajo zelo redki (Fran Jaklič).
Za LZ je značilen Janko Kersnik, za DiS Jaklič, Ivan
Štrukelj, Ivo Trošt, Fran S. Finžgar in France Bevk.
V LZ je kmečka povest zastopana s 13 %, v DiS z 28 %
(prevladuje srednja dolžina).
V LZ je poudarek na refleksiji žanra v obliki ocen
kmečkih povesti.
LZ forsira prenovo žanra (Ingolič, Premk, Tavčar, Vl.
Levstik), več je meščanske perspektive in patriotizma
(Cvetje v jeseni, Gadje gnezdo), v DiS prevladuje
folklorni realizem.
France Bevk












Bajtar Mihale 1937/38
Bridka ljubezen (Jakec in
njegova ljubezen) 1927
Dedič 1933
Domačija 1939
Gmajna, 1933
Greh pogoniča Zidorja, 1935
Hiša v strugi 1927
Huda ura 1935
Jagoda (Pastirček Matevžek)
1930
Kresna noč 1929
Krivda 1929
Krvaveče rane 1933











Ljudje pod Osojnikom (Smrt
pred hišo) 1925
Menče 1936
Mrtvaška nevesta, 1933
Obračun (Preden so petelini v
tretje zapeli) 1931
Preužitkar (Utopljenec) 1929
Srebrniki (Skrinja s srebrniki)
1928
Ubogi zlodej 1934/35
Vedomec 1931
Veliki Tomaž 1932
Zapeljivec, 1935
Železna kača 1932
Miško Kranjec

falirani slavist iz Prekmurja,
novinar in urednik, sicer pisatelj
 Kapitanovi 1938, Martin Žalig na
kmetih (v: Tri novele) 1935, Os
življenja 1935, Pravljica o ljubezni
1938, Režonja na svojem (v: Tri
novele) 1935, Težaki 1932, Za
službo 1937/38, Ženitev Matije
Berdena 1940, Življenje 1932
Fran Detela
klasični filolog in profesor francoščine iz
Moravč, ki je službena leta preživel v
dunajskem in v dolenjskem Novem
mestu
 sprva liberalen (piše za LZ), potem
katoliško konservativen in protiliberalski
 Gospod Lisec 1894, Malo življenje
1882, Novo življenje 1908, Svetloba in
senca 1916, Tujski promet 1912, Vest
in zakon 1927, Prihajač 1888
 pisal je tudi zgodovinske romane

Fran Detela, Malo življenje, 1882

Vojaški uhajač Jurij je zaradi domotožja pribežal domov, se
skrival pred orožniki in iskal dela po moravških hribih. Ker je bil
uhajač, ga nihče ni maral sprejeti in obsojen je bil na
pohajkovanje. Družbo mu je delal Premčev Miha. Ko pa si je
nakopal sovraštvo starega Rožanca, se je spet moral skrivati,
ker so ga začeli zasledovati. Odšel je na Strmo peč k Pečarju
za hlapca. Tu je bil varen, ker ga ni nihče poznal. Ob delu je
kmalu pozabil, da je preganjan. Vzljubil je domačo hčer, a ji
tega ni upal povedati, ker se je bal še njo spraviti v nesrečo.
Koval je sklepe, da bo šel in se javil; ko se bo vrnil, ne bo več
ovir za njegovo ljubezen. Načrte mu je prekrižal Rožanec, ki
ga je spet našel. Prišel je na Strmo peč z orožniki. Jurij je bil
ustreljen, zdravnik je ugotovil njegovo smrt. Toda na
mrtvaškem odru se je Jurij zbudil, Pečarjevi so ga skrili in
ozdravili. Pokopali so prazno krsto. Njegova usoda se s tem ni
izboljšala; moral se je še bolj skrivati, saj je bil za svet mrtev.
Rešila ga je smrt sosedovega Štefana. Utajili so jo, ga skrivaj
pokopali in Jurij je bil odslej za javnost Šimonov Štefan.
Janez Jalen
Fran Jaklič
učitelj iz Suhe Krajine z veliko družino,
ljudski katoliški prosvetitelj in
gospodarski organizator, deželni
poslanec
 folklorni realist, osrednji konflikt je med
očetom in hčerjo
 kmečke povesti: Svatba na Selih 1894,
Iz našega kota 1898, Kako se je ženil
Kobaležev Matija 1893, Lepi Tonček
1895, Na Samovcu 1891, Naša dekleta
1902, Naši vaščanje 1891, Nevesta s
Korinja 1920, O ta testament! 1900, Od
hiše do hiše 1901, Vaška pravda 1892,
Vaški pohajač 1893, Za možem 1900

Ivan Matičič





tiskar iz Unca na Notranjskem
(njegova hči Nada Matičič je bila tudi
pisateljica)
predstavnik idilične kmečke povesti
sporočilo: objestno ženo je treba
brzdati s silo
Dom v samoti 1944, Fant s Kresinja
1944, Moč zemlje 1931, Petrinka
1943, Životarci 1926
med 1. svetovno vojno vojak in tako
kot Albreht razbolet zaradi plebiscita
na Koroškem
Jože Dular
profesor slovenščine, direktor
belokranjskega muzeja, rojen v
Vavti vasi
 avtor najdaljšega slovenskega
kmečkega romana
 Krka umira 1943 (lov rakov in
trgovnina z njimi, račja kuga),
Zemlja in ljubezen, 1943, po drugi
svetovni vojni še druge povesti o
Krki in Beli Krajini
 narava razreši socialne konflikte
(domačijska povest)

Ivan Albreht




10 srednje dolgih povesti (Dom na
Slemenu 1932, Greh krvi 1928, Med
košnjo in žetvijo 1940, Mora 1931/32,
Ranjena gruda 1923, V objemu deroče
groze 1926, Za sina 1926, Zarečani 1936,
Zemlja kliče 1933, Zlato srce 1926 )
državni in univerzitetni uradnik, rojen v
Hotedrščici, liberalskih nazorov
vojna in nova državna meja zarežeta v
življenje vasi
domače dekle se upre nasilnemu Italijanu
Žanrski tipi kmečke povesti
















vajevska (Valentin Mandelc, Ceptec, 1859)
vaška zgodba (Detela, Sket, Koder, Pajk, Alešovec)
tradicionalna (Jurčič, Stritar)
idila (Koder, Marjetica, 1877, Jaklič, Matičič, Jalen, Tavčar)
večerniška (Vošnjak, Trstenjak, Zbašnik ...)
folklorna (Fran Jaklič)
naturalistična (Kvedrova, Govekar)
Cankarjeva
klasična (Finžgar)
popularna (Pregelj, Zbašnik, Bevk, Velikonja)
patriotska (Vladimir Levstik)
pokrajinska
ekspresionistična (Bevk, Kozak: umski reveži ali junaki s presežkom
energije, naravne ujme)
domačijska
socialnorealistična
drugo: humoristična, Kosmačeva, Meškova ...
Ivan Cankar

Hlapec Jernej (1907) je polemika s kmečko povestjo
Frana Jakliča (Vaški pohajač)





s Hlapcem Jernejem je polemiziral Ivan Pregelj v verzni povesti Sosedje
(1909)
Zgodba o Šimnu Sirotniku parodično preobrača sporočilo Hlapca
Jerneja
Cankar je v kmečko povest vnesel fantastiko (Aleš iz
Razora) in psihologijo (konflikt znotraj osebe: Sosed
Luka)
domu kot osrednji kategoriji žanra je odvzel pozitivno
vlogo (Popotnik Marko in kralj Matjaž)
psegel je po motivih, ki so v žanru redki: ljubezen dveh
revnih, hlapec kandidat za gospodarja
Prežihov Voranc




socialnorealistični pisatelj
koroški pisatelj
avtor kmečke povesti in vojnega romana
1925 Povesti ("dokumentarične študije o psihi, življenju in borbi
našega malega kmeta in delavca" = proletarska književnost oz.
proletkult:


dokumentarnost, naturalističnost, mali človek, fabulativnost, objava pri
proletarski založbi, avtobiografskost (tj. doživetost)
1939 nagrada mesta Ljubljane za Požganico, "roman iz prevratnih
dni" oz. plebiscitarni roman (za Iva Brčiča bilančni roman), za
nekatere tudi zgodovinski roman; "presoja pisatelj človeka predvsem
kot družbeno bitje", kar je značilno za socialni realizem; pisatelj je
umetnik in sociolog obenem

feljtonističnost, žurnalističnost; lokalni kolorit: pokrajina diha "z omamno
močjo /.../ tako pristna in otipljivo nazorna, da jo bralec malone čutno
zaznava“; katoliška kritika polemično piše, da gre za levičarsko
propagando
Samorastniki kot pokrajinska
literatura
1935–1940 samorastniške novele v reviji Sodobnost,
knjižni izid zbirke Samorastniki "koroške povesti" 1940;
spremna beseda Josip Vidmar: Prežih je avtor "našega
življa na Koroškem. Ivo Brnčič: s Prežihovim nastopom
je "slednjič tudi slovenska Koroška odrajtala naši
sodobni književnosti svojo dačo", pisatelj je "bard 'tega
zavrženega, prekletega rodu'". Katoliška kritika:
Prežihove osebe so "tipični ljudje materije: zemlje, kruha,
krvi".
 Prežih je že 1925 iz interesa za ljudske običaje in
folkloro pripravljal zbirko kmečkih povesti
 akademska kritika poudarja optimistično nacionalno
sporočilo, s katerim je Prežih prekinil liberalsko
črtomirovsko tradicijo

Doberdob, 1941



podnaslov: "vojni roman slovenskega naroda"; prvotni naslov
romana je bil Ogenj
lastnosti: kolektivnost, reportažnost, dokumentarnost; teme:
tovarištvo, smrt, trpljenje, protivojna ideja, bivanjska problematika;
humorne epizode, ki kažejo na zgledovanje pri Hašku, je urednik
Juš Kozak črtal
druga slovenska dela z vojno tematiko: F. S. Finžgar, Prerokovana
(1915/16), Vladimir Levstik, Gadje gnezdo (1918), Juš Kozak,
Razori (1919), Andrej Budal, Župan Žagar (1927), Davorin Ravljen,
Črna vojska (1938), Zofka Kveder: Hanka (1917), France Bevk: In
sonce je obstalo (1931), Fran Roš: Zvesta četa (1933), Ivan Matičič:
Moč zemlje, Ivan Zorec: Zeleni kader, Tone Svetina: Ukana (1965,
1967, 1969, 1985, 1987), Vitomil Zupan: Menuet za kitaro (1975),
Frank Bükvič: Vojna in revolucija: roman v štirih delih (1990), Karel
Mauser, Ljudje pod bičem, Marija Vogrič: Vojna iz ljubezni (1993),
Zvonko Robar: Čas vojne in ljubezni (1994), Damijan Šinigoj:
Neizstreljeni naboj o Sloveniji (1994), Franc Šetinc: Sredi
ponorelega sveta (2007), Jože Andlovic: Skozi sotesko druge
svetovne vojne (2008), Jože Urbanija: Soldat Klement (2011),
Zdenko Kodrič: Opoldne zaplešejo škornji (2011)
Vojni roman










Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir (Война и мир, 1864–
1869)
Émile Zola: Polom (La Débâcle, 1892)
Henri Barbusse: Ogenj (Le Feu, 1916)
Jaroslav Hašek: Pustolovščine dobrega vojaka Švejka (Osudy
dobrého vojáka Švejka za světové války', 1923)
Erich Maria Remarque: Na zahodu nič novega (Im Western
nicht neues, 1929)
Joseph Roth: Kapucinska grobnica (Die Kapuzinergruft,1938)
Joseph Roth: Radetzkyjeva koračnica (Radetzkymarsch,
1932)
Ernest Hemingway: Komu zvoni (From Whom the Bell Tolls,
1940)
Pierre Boule: Most na reki Kwaju (Le pont de la riviere Kwai,
1952)
Sven Hassel: Legija prekletih (De fordomtes Legion, 1953)
Jamnica, 1946
podnaslov “roman soseske” (< “roman slovenske vasi”), roman o
propadanju arhaičnega koroškega kmetstva zaradi vdora kapitala na vas
 nastala je pod vplivom romana Blagoslov zemlje (1917, slov. prevod 1929)
nobelovca Knuta Hamsuna (prvotni naslov Prekletstvo zemlje), Zolajevega
romana Zemlja (1887, slov. prevod 1953), Władisława Reymonta Kmetov
(1904, slov. 1929), Šolohova Zorane ledine in Pregljevega romana Tlačani
(1915, 1927)
 visoke naklade in številne izdaje vse do 80. let 20. stol.
 druga najdaljša kmečka povest
 druga nagrada jugoslovanske vlade, takoj za nobelovcem Ivom Andrićem,
Na Drini most (slov. prevod 1959)
 kritične pripombe akademske literarne zgodovine: pretirana moralna
ekscesnost, razdrobljenost, nič pa o žanrski pripadnosti
 teza o Prežihu kot socialnem realistu ni dokumentirana ne v literarni kritiki
ne v literarni zgodovini (ta govori samo o kolektivnem romanu)
 Jože Pogačnik: "Pripovedna proza 30. let /to je socialnorealistična proza/ je
področje pomembnih hotenj in področje zgolj relativnih književnih
dosežkov."

Dogajališče
Jamnice
Lastnosti in sporočilo Jamnice






glavna oseba je kolektiv
povezanost ljudi z zemljo
velik delež foklore
dejanje poganja železna logika zgodovinskega razvoja
(»strašanska sila, ki je kriva vsega tega«, »tista usodna
pošast, ki z nekega strašnega ozadja sreblje trud dela,
prihranke, kmečko premoženje«) (Človek obrača, bog
obrne > Človek obrača, zgodovina obrne)
natančnost v popisu družbenih odnosov: vseeno je, ali so
ljudje dobri ali slabi, za zmago ali poraz je pomembna le
njihova razredna pripadnost (ljudje niso »niti dobri niti slabi,
ampak takšni, kakršne je izoblikovalo polje [...] goré [...] in
globače«, Jamnica je »dobra in slaba, velika in majhna,
potuhnjena in razborita, takšna, kakršno je pač oblikovalo
življenje, ki ga je živela«)
programski konec v obliki socialnega pakta med gruntarji in
proletariatom
Socialnorealistična kmečka povest


Socialnorealistična kmečka povest (Prežih, Kranjec, Ingolič, Potrč)
je pomenila nazorsko opozicijo sočasnemu domačijskemu tipu
kmečke povesti (Zorec, Kolenc, Plestenjak, Dular, Kociper, Ulaga,
Matičič, Jalen, Čampa). Domačijska kmečka povest je postavljala na
dogajališče večje kmete, gruntarje, in videla v njih perspektivo
nacionalnega preživetja, socialni realisti pa vaške reveže:
tradicionalni, gruntarski dom se je avtorjem zdel resno poškodovan,
zato so videli v kmečkem proletariatu najustreznejšega kandidata za
njegovo regeneracijo.
Za socialni realizem so značilni perspektivistični konci. Ker po
marksistični ideologiji prihodnost pripada proletariatu, je bila za
avtorje perspektiva v proletarizaciji kmetstva, torej zunaj kmetstva in
zunaj kmečke povesti. Čeprav so povesti napolnjene s kmečkimi
osebami, kmečkim dogajališčem in atmosfero, folkloro, tipičnimi
kmečkimi problemi, njihovi sklepi pomenijo prelom z žanrsko
strukturo. Revni in neuspešni kandidati za nove lastnike so bili
prisiljeni prevrednotiti elemente tradicionalne strukture: stari dom je
izgubil vrednost absolutno pozitivnega cilja prizadevanja, vrednost
se je preselila na tradicionalno sovražno področje poti, tujine,
deklasiranosti.
Dileme okrog Prežiha
 Ali
je konec Boja na požiralniku tragičen?
 Ali sta Hudabivška Meta in Radmanca
(“kmečki Veneri”) pozitivna materinska
lika?
 Ali je Prežihov Voranc sploh
socialnorealistični pisatelj?
Ivan Tavčar, Cvetje v jeseni (1917)