Meš

č

ani in mesta

Medvedje Brdo, 25.-27. 11. 2011 Pripravila: Mateja Drnovšek

Nastanek mest na slovenskem

• Mesta v slovenskem prostoru so nastajala zlasti v 13. stoletju.

• Mesta so koncentrirane naselbine v katerih se prebivalci večinoma ukvarjajo s trgovsko in obrtno dejavnostjo.

• Tudi zaradi posebnih pravic določenih z zakoni so te naselbine in prebivalci predstavljali posebne od kmetijskega (agrarnega) okolja ločene skupnosti.

Posebnost primorskih mest

• Primorska mesta (civitates) v Istri so veliko starejša od tistih v notranjosti in imajo naselitveno kontinuiteto z antiko.

• Njihova ugodna lega na obali in stiki z Benetkami so pomenili pomembno prednost v razvoju trgovine.

• Simbioza agrarnih in neagrarnih funkcij je bila značilnost primorskih mest. Antično mesto je bilo upravni center širokega agrarnega zaledja – primorska mesta so to lastnost obdržala tudi v srednjem veku.

OBLAST V PRIMORSKIH MESTIH

• Do konca 13. stoletja se je razvilo mestno plemstvo (patriciat).

• • To plemstvo je bilo nosilec mestne uprave. Problem, da se pri plemičih naslovi in funkcije dedujejo, torej so sinovi postali mestni upravitelji. Sposobnosti in zasluge niso pomembne.

• Na celini je bila meja med meščanom in plemičem močno ločena, v Primorju pa je povezava mesta z agrarno okolico dala podlago za nastanek meščana plemiča.

MESTA V NOTRANJOSTI

• V notranjosti je za meščansko naselbino – trg ali mesto – veljal tisti kraj, ki je imel:  najmanj pravico tedenskega sejma  njegovi prebivalci so bili svobodni ljudje  imeli pravico do obrtnih in trgovskih dejavnosti

mesta



trg

• • Mesta so bila praviloma večja in bolj strnjena naselja od trgov.

Imela so pravico do mestnega obzidja in do oznake mesto.

ptuj

• • • V zgodovini srednjeveških mest na Slovenskem ima poseben položaj.

Je edino celinsko mesto z naselbinsko kontinuiteto s pozno antiko. (Poetovio) Mesta v notranjosti imajo mesto pravo (zakone) običajno zapisane v obliki privilegijev – Ptuj ima svoje mesto pravo zapisano v obliki obsežnega statuta (tako kot mediteranska mesta).

USTANAVLJANJE MEST

• • • • Ustanavljanje mest in trgov je bila izključna pravica vladarjev.

Kasneje to pravico dobijo tudi visoki plemiči.

Posameznim krajem so podelili ustrezne pravice – pravica do sejma, pravica do obzidja.

Zemljiški gospod, na katerem ozemlju je nastalo mesto, je postal mestni gospod.

POMeMBNeJšA MeSTA NA SLOVeNSKeM

• • Skorajda vsa pomembnejša mesta na ozemlju današnje Slovenije so nastala v 13. stoletju.

Najpogosteje so nastajala:  na prometnih krajih,  ob razvalinah antičnih mest,  ob pomembnih gradovih visokih plemičev.

Kranjska:

- Kamnik - Kranj - Ljubljana Škofja Loka - Novo mesto

Štajerska

: -Ptuj - Maribor - Slovenj Gradec - Celje kasneje, zaradi turške nevarnosti (obzidja), med mesta povzdignejo naslednje trge: Krško, Kočevje, Višnja gora, Lož.

Meš

Č

ANI

• • • V fevdalni družbi so meščani predstavljali povsem novo družbeno skupino.

Bili so:  osebno svobodni,  opravljali gospodarsko dejavnost, ki je dovoljena le njim,  pravica do soupravljanja mesta.

Dolžnosti:  varovanje in obramba mesta - vzdrževanje obzidja.

KDO Je BIL Meš

Č

AN

• • • Vsak prebivalec mesta še ni meščan.

Meščan je tisti, ki ima v mestu nepremičnino v obliki hiše in se preživlja z meščanskimi dejavnostmi.

To ni: plemstvo, duhovščina, uradniki, služinčad, Židje,berači, podložniki.

MESTNI ZRAK OSVOBAJA – če je podložnik v mestu preživel leto in dan, ne da bi gospod zahteval njegovo vrnitev je le ta postal svoboden, ampak to ne pomeni, da je postal meščan!

Upravljanje mest

• • • • • Dostop do članstva v vodilnih mestnih organih je bil v primorskih mestih odprt le patricijem.

V celinskih mestih so imeli dostop do glavnih mestnih organov le bogatejši plemiči – običajno trgovci.

1. organ: mestni sodnik = zastopnik mestnega gospoda.

2. organ: zbor (skupščina vseh meščanov) Zbor je pod predsedstvom mestnega sodnika odločal o tekočih in sodnih zadevah

SeSTAVA Meš

Č

ANSTVA

• • • • Na slovenskem je bilo heterogeno (bi- oz. trilingvizem) Dvojne migracije (iz vasi v mesto in iz mesta v mesto).

Kotel v katerem so se mešali različni etični elementi. Še posebej to velja za mesta v notranjosti, kjer se je mestno prebivalstvo oblikovalo na novo.

V Primorskih mestih so jedro predstavljali potomci predslovanskega romanskega prebivalstva.