Pomen razgovora z žensko

Download Report

Transcript Pomen razgovora z žensko

POMEN RAZGOVORA Z
ŽENSKO – ŽRTVIJO NASILJA
Maja Plaz za Društvo SOS telefon
Ljubljana, 4. 12. 2014, Brdo pri Kranju
ŽRTVE TEŽKO SPREGOVORIJO O NASILJU
Ranljivost
 Strah pred razkritjem – skrivnost pride na dan
 Sram izpostaviti se na instituciji
 Strah, da ne bodo slišane
 Sprejete z razumevanjem

KO PRVIČ SPREGOVORIJO…

Običajno pozno

Pomen našega odziva

Prva reakcija
Verbalna in neverbalna komunikacija
 Hladnost odziva
 Nedostopnost
 Nezainteresiranost
 Težko se izpovedo
 Prijazen, topel sprejem
 Odnos - temelj učinkovite pomoči

MOJ NAMEN

Izpostaviti kritične izjave/vedenja/napačna
prepričanja - z namenom, da se zavemo posledic
neprimernega odziva

NE KRITIZIRATI VSEVPREK – IMAMO OGROMNO
DOBRIH IZKUŠENJ!

Pomen znanja o dinamiki nasilja v partnerskem
odnosu – samo tako bo tudi naš odziv ustrezen
NEUSTREZNI NASVETI
Kako naj se v partnerskem odnosu vede
 Naj potrpi zavoljo otrok
 “Moški so pač bolj eksplozivni”
 “Razumite ga, prilagodite se, bodite
potrpežljiva”
 “Moški pač kričijo, naj se otrok navadi na to”

POZNAVANJE DINAMIKE NASILJA IN
RAZLOGOV ZA NJEN ODZIV

Razumeti, da gre za posebno psihično razmerje

Razumeti dinamiko v žrtvi

Če si premisli, razumeti, da so zadaj močni psihološki
procesi in obrambe

“IDEALNIH” žrtev NI!

So samo naše predstave o tem, kako naj bi se žrtev vedla in
celo, kako naj bi izgledala!
VI STE AVTORITETA








Pomen zavedanja vaše moči
Zaupanje žrtev v pravilnost vašega odziva
Zelo škodljiv odziv, ki podpira tradicionalno razdelitev
vlog
Utrjuje podrejenost
Pomembno postaviti nasilje nad ženskami v širši
zgodovinski kontekst
V nasprotnem primeru umanjka razumevanje
mehanizmov, ki jo držijo v odnosu
POZICIJA PRINAŠA ODGOVORNOST
“To je vendar POLICIJA!”
MOŽNI ODZIVI ŽRTVE
Čustveno otopelo, neprizadeto
 Vzneseno
 Včasih protislovno
 Pogosto ne povedo vsega
 Najhujše stvari na koncu

Posledica:
 Dvom v njeno verodostojnost
a)“Mož je grozil, da nas bo razrezal, sesekal,
pobil” – govori mirno
b) Napadalna – razloži, da je sicer ne slišijo
“Ampak mene je zares zelo strah.”
OBRAMBNI MEHANIZMI – STROKA PREPOZNATI
VIDETI “ČEZ”
J. L. HERMAN

Po preživetem nasilju je izjemno pomembno,
da resnica pride na dan, saj se predelovanje
izkušenj z nasiljem le tako lahko prične –
resnica pa prihaja na različne načine in
različno dolgo časa traja, da pride na dan.
TEŽA NASILJA
Pomen naših prepričanj, stališč
 Naša notranja drža do nasilja
 Predsodki
 Stereotipne predstave o žrtvah in povzročiteljih

PORAZDELJEVANJE ODGOVORNOSTI IN KRIVDE
PELJE V ISKANJE OPRAVIČIL ZA NASILJE
“Gospa, potrpite malo…”
 “On je pač tak, bolj vzkipljiv…”
 “Kaj pa, če bi ga peljali na večerjo in bi se malo
pogovorila? Ali pa mu kaj dobrega skuhajte…”
 “Dajta se dogovoriti”
 “Saj s sinom pa lepo dela, pa priden je, ima
službo…”

Pokroviteljska drža
 Če smo navajeni gledati skozi očala, ki
tolerirajo nasilje, ga bomo spregledali
 Vsakokrat, ko se postavimo na stran
povzročitelja nasilja, jemljemo moč žrtvi


Če prijazno kramljamo s povzročiteljem,
medtem ko žrtev nosi stvari iz stanovanja…

Če rečemo žrtvi “naj samo brez besed prinese
stvari iz hiše” vpričo povzročitelja…

Če rečete žrtvi na sprejemnem okencu “tukaj
tako vsi vse vemo, kar povejte”
POMEMBNO

Da imate mir, čas

Da vmes ni telefonskih klicev, vstopanja drugih
v prostor

Traja, da se spomnijo, da vam pričnejo zaupati
KAJ PA, ČE SI JE VSE IZMISLILA…

Morda želi uničiti partnerjev ugled…

Morda se hoče “prikopati” do premoženja…

Zdravi lastne travme iz preteklosti…

Se mu maščuje…

Mu hoče vzeti otroke…

Izkoristiti sistem…
PRIČAKOVANJA

Da se bo odločila “pravilno”
Odgovorno
Da bo močna, da bo zdržala pritisk
Da bo stala za svojimi odločitvami
Lahko nas zmoti, da je ob nas nenadoma “močna”, da se obnaša v
neskladju s pričakovanji
Kako in kdaj bi morala ukrepati.
•
Upoštevajmo njeno zmožnost soočanja s situacijo.
•
S preveč pričakovanji jih lahko preobremenimo, s premalo zavzetosti pa
zavrnemo.





VIR FRUSTRACIJ!

Pomembno zavedanje, da si žrtev pod pritiski
lahko premisli

Naša jeza

Lahko nam gre “na živce”
SPOROČAMO, DA VERJAMEMO

Sporočamo ji,
da ji verjamemo,
da jo slišimo,
da ji mora biti zares težko,
da je pogumna in močna da to preživi in da išče
pomoč.
CELOVITOST ŽRTVE NASILJA
 Žrtve
nasilja so vedno tudi delujoče
osebe.
 Zaslužijo
 Zaslužijo
naše spoštovanje.
si naše sočutje in ne
usmiljenje.
VZPOSTAVITEV STIKA

Prijazen sprejem.

Izražamo sočutje, skrb, solidarnost.

Pohvalimo, ker išče pomoč.

Preverimo njena pričakovanja do nas in razložimo,
kaj lahko ponudimo.
DIALOG – AKTIVNO POSLUŠANJE
Ne prehitevamo s svojimi mislimi.
Ne prekinjamo spontane pripovedi.
Pozornost namenjamo tudi tistemu, kar ostane neizgovorjeno.
Izražamo spremljanje pripovedi.
Če molči:
sprejmemo njen molk, če ga potrebuje,
pomagamo ji prekiniti molk, če ni zaželen.
OPREDELITEV PROBLEMA
O nasilju vprašamo PODROBNO:
oblike, trajanje, pogostost,
O NASILNIH DOGODKIH (žrtev, povzročitelj, priče, potek dogodka),
o posledicah nasilja,
o izkušnjah z iskanjem pomoči.
Zgodovina nasilja!
POGOVOR O ČUSTVIH
•
Spoštujemo in sprejemamo vsa čustva.
•
Vsa njena čustva normalna, sprejemljiva,
dovoljena, dobra, da se ji jih ni potrebno
sramovati.
•
Ne minimaliziramo čustev – ne zmanjšujemo
moči in pomembnosti čustev.

Ozaveščanje in informiranje

Zaščita žrtve nasilja

Prijava nasilja
NE OBRAVNAVAJMO STANJ ŽRTVE, KOT DA SO
PATOLOŠKA.
Da lahko preživi v nasilnem odnosu,
žrtev nasilja razvije strategije preživetja,
ki so normalna reakcija na preživeto nasilje.
NE MORALIZIRAJMO
•
ne vrednotimo,
•
ne obsojajmo
žrtve in njenih dejanj!
Brez manipulacij, brez ultimatov!
NE POSTAVLJAJMO „OBSOJAJOČIH“ VPRAŠANJ.
•
“Zakaj vas je udaril?”,
•
“Kaj ste naredili /rekli, da vas je udaril?”, …
•
”Zakaj ste mu dovolili, da je to storil?”,
•
„Zakaj ste tako reagirali?“,
•
“Zakaj niste rekli ne, kričali, se upirali?”,
•
“Zakaj niste prej poiskali pomoči?”.
S takšnimi vprašanji namigujemo na žrtvino krivdo in odgovornost za nasilje,
in iščemo izgovore za povzročitelja.
•
Izogibajmo se vprašalnici “Zakaj?”.
UPORABLJAJMO VREDNOSTNO NEVTRALNA VPRAŠANJA
•
„Kaj se je zgodilo?“,
•
“Kako je prišlo do tega?”,
•
“Kaj se je dogajalo prej?”
•
“Kaj je naredil on?”,
•
“Kaj ste potem naredili vi?”
–
Uporabljajmo vprašalnico “Kako to?”
-
“Kako to, da je on,…?“
-
„Kako to, da ste vi,.. / da niste… ?”
PRIPOZNAJMO, IMENUJMO IN OBSODIMO NASILJE.
•
Nasilje definirajmo kot nasilje.
•
Imenujmo nasilje, ki ga doživlja žrtev.
•
Odločno se opredelimo proti nasilju.
•
Odgovornosti za nasilje nikoli ne porazdelimo med
povzročitelja in žrtev nasilja.
NE REŠUJMO SITUACIJE NAMESTO ŽRTVE.
•
Ne dajajmo neposrednih nasvetov,
„instant“ rešitev in receptov
(„Gospa, ločite se...“).
Ni univerzalne rešitve, ki bi veljala za vse žrtve nasilja.
•
Ne bodimo direktivni:
- izogibajmo se uporabi izrazov »morate«, »ne smete«, …
NE OBUPAJMO!

Ob vrnitvi žrtve nasilja k povzročitelju,
včasih dobimo občutek,
da sta naš trud in zavzetost nesmiselna.
Ne obupajmo nad žrtvami, ki se vrnejo k povzročitelju!
DO POMOČI IMAJO PRAVICO!

Nudimo žrtvam zavzeto pomoč, ne glede na število
- klicev na pomoč,
- preklicanih prijav
- in vrnitev v nasilni odnos.
RAVNAJMO ODGOVORNO!
•
Naj žrtev nasilja ne bo odvisna
od naše osebne odločitve,
ali in kako intenzivno
se bomo zavzeli za primer
ter na kakšen način
bomo interpretirali svoje pristojnosti.
POMEMBNO
BODIMO ISKRENI DO SEBE IN DO NJE
 POSKRBIMO ZASE – tako tudi njej kažemo zdrav
odnos do sebe, ki se ga od nas lahko nauči
 NA SPOŠTLJIV IN JASEN NAČIN POSTAVIMO MEJE,
KO JE TO POTREBNO
 ČE NE ZMOREMO VEČ, JI PONUDIMO DRUGO
MOŽNOST
 BODIMO POVEZOVALNI ČLEN, KI VIDI CELO SLIKO

ZAVEDANJE
Ste
izjemno pomembni za žrtev.
 Vaš odziv je izjemno pomemben
in odločilen pri iskanju poti iz
nasilja.
PRIČAKOVANJA ŽRTEV NASILJA
Da bi me poslušali
 Da bi mi verjeli
 Da bi me vzeli bolj resno
 Da bi hitreje in odločneje ukrepali zoper
povzročitelja
 Da bi bili do mene bolj senzibilni

 Po
preživeti travmi človek v prvi vrsti
ob sebi potrebuje ČLOVEKA.
VIRI




Veselič, Š. (ur.) (2007) Na poti iz nasilja. Prakse dela
proti nasilju nad ženskami. Ljubljana: Društvo SOS
telefon za ženskein otroke – žrtve nasilja.
Herman, J. L. (1996) Trauma i oporavak. Zagreb:
Ženska infoteka.
Plaz, M. interni arhiv.
Veselič, Š., Horvat D., Plaz, M. (ur.) (2014) Priročnik za
delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja. Ljubljana:
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve
nasilja. Dostopno tudi prek: www.drustvo-sos.si.
NIČELNA TOLERANCA DO NASILJA
neopravičljivo
 nedopustno
 kaznivo

eaandfaith.blogspot.com/2008_05_01_archive.html
Nasilje =