Transcript Zalezovanje - Zabukovec Kerin

ZALEZOVANJE
Katja Zabukovec Kerin
December 2014
O Društvu za nenasilno komunikacijo
• Področje dela: nasilje nad ženskami in otroki,
diskriminacije, vrstniško nasilje.
• Žrtve: svetovanje, informiranje, zagovorništvo, varna
nastanitev.
• Storilci: trening socialnih veščin, individualno delo, delo
z mladostniki in mladostnicami.
• Javnosti: predavanja, delavnice, Varna, pravni priročnik
• Ustanovljeno 1996, danes 25 zaposlenih in 60
prostovoljk in prostovoljcev.
• Programe sofinancirajo: MDDSZEM, MOL, FIHO, drugi.
Kaj je zalezovanje?
• So neželeni vdori v življenje drugega, kontrola in
ustrahovanje.
• Vizija: samostojno kaznivo dejanje, element
kaznivega dejanja, pripravljalno dejanje.
•
-
Načini zalezovanja:
nezaželena komunikacija
nezaželeno fizično vsiljevanje
nezaželeno vmešavanje v storitve ali usluge.
Nezaželena komunikacija
• Ogovarjanje, grožnje, hoja v bližini nekoga,
pošiljanje številnih pisem, elektronskih
sporočil, telefonski klici, sporočila na krajih,
kjer se žrtev giba, spletno zalezovanje.
• Komunikacija usmerjena direktno v primarno
žrtev ali pa komunikacija z žrtvinimi bližnjimi.
Nezaželeno fizično vsiljevanje
• Zalezovalec se žrtvi poskuša čim bolj približati.
• Zasledovanje, zvonjenje pri vratih, sedenje v
avtomobilu pred stanovanjem žrtve ali v bližini
njenega delovnega mesta, čakanje na drugih
krajih, kjer se bo žrtev pojavila (vrtec, šola,
dom prijateljice staršev, avtobusna postaja,
trgovina…).
• Možno poškodovanje lastnine.
Nezaželeno vmešavanje v storitve ali
usluge
• Naročanje ali odpovedovanje storitev v
žrtvinem imenu brez njene vednost in
soglasja, da se žrtev prestraši in jo skrbi.
• Naročanje hrane na dom, zlasti ponoči, preklic
bančne kartice, odpoved udeležbe na
govorilnih urah za otroka…
Elektronsko zalezovanje (redkeje)
• Podpihovanje prepirov ali napadov na žrtev na svetovnem
spletu.
• Nadlegovanje – neželeno pošiljanje številnih sporočil.
• Očrnitev – širjenje govoric, tudi izmišljenih, ki škodijo žrtvi.
• Kraja identitete – prevzem identitete žrtve brez njene
vednosti oz. pristanka.
• Razkritje skrivnosti, ki škodijo žrtvi – do njih lahko storilci
pridejo tudi s prevaro.
• Spletno zalezovanje – tudi z lažnim profilom, nastavljanje
pasti žrtvi.
• Izključitev iz skupine.
Kazenski zakonik (KZ-1)
Nasilje v družini, 191. člen
(1) Kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali
ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo
preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga
prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem
njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj, se kaznuje z
zaporom do petih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka v kakšni drugi trajnejši
življenjski skupnosti.
(3) Če je dejanje iz prvega odstavka storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v
družinski ali drugi trajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo
povezano, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
To velja samo za zakonsko oz. izvenzakonsko skupnost (tudi, če je razpadla). Če je
zalezovalec nekdo tretji, pride v upoštev Zakon o varstvu javnega reda in miru
(ZJRM-1).
Zakon o varstvu javnega reda in miru
6. člen, nasilno in drzno vedenje
(1) Kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen,
žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem
povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, se kaznuje z
globo od 60.000 do 120.000 tolarjev.
(2) Kdor koga udari, se kaznuje z globo od 80.000 tolarjev do 150.000 tolarjev.
(3) Kdor se pretepa, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 300.000 tolarjev.
(4) Če so prekrški iz prejšnjih odstavkov storjeni proti zakoncu ali zunajzakonskem
partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, bivšemu zakoncu ali
zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, krvnemu
sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu, skrbniku ali
varovancu te osebe ali proti osebi, ki živi s storilcem v skupnem gospodinjstvu, se
kršitelj kaznuje z globo od 150.000 tolarjev do 300.000 tolarjev.
V tem primeru je globa višja, če se prekršek storjen proti osebi iz 4. odstavka.
Kdo so zalezovalci?
• Bivši partnerji, znanci, prijatelji, popolni
neznanci. Zalezovalci so najpogosteje
ljubosumni in posesivni moški, lahko pa tudi
socialno povsem nevešči ljudje.
• Nevarnost za žrtve je večja, kadar je
zalezovalec bivši intimni partner.
Namen zalezovalca
• Po izkušnjah NVO so zalezovalci najpogosteje bivši
partnerji, ki želijo ponovno vzpostaviti odnos z žrtvijo
ali pa jo želijo kaznovati in se ji maščevati zaradi
resničnih ali namišljenih krivic ali ponižanj.
• Literatura navaja, da lahko zalezujejo tudi znanci in
neznanci, ki niso imeli intimnega odnosa z žrtvijo, pa ga
želijo vzpostaviti (del njih ima težave z duševnim
zdravjem, nekateri čutijo usodno povezanost, nekateri
ne znajo vzpostaviti odnosov brez nasilja).
• Spolni predatorji (načrtujejo spolni napad, žrtev
zalezovanja pogosto ne opazi).
Zalezovanje kot pripravljalno dejanje
• Pogosto se zalezovanje nadaljuje s še hujšim
psihičnim, fizičnim, ekonomskim ali spolnim
nasiljem in ga je treba vzeti skrajno resno.
• Nujna je intervencija države za soočanje
storilca z odgovornostjo za povzročanje nasilja.
• Nujno je načrtovanje varnosti za žrtev, izdelati
varnostni načrt (tudi za vračanje oz. krepitev
občutka moči, postane aktivna v reševanju
svoje situacije).
Zalezovanje žensk ali približevanje
ženskam
• “A vas ni še nihče osvajal?”
• Če se skušamo nekomu približati in nas večkrat
zavrne, moramo s poskusi približevanja
prenehati. Nadaljevanje pomeni zalezovanje.
• Ko ena oseba konča odnos je pogosto, da drugi
želi nadaljevati. Ko nekdo jasno pokaže, da stikov
ne želi imeti, se nadaljnji poskusi štejejo za
zalezovanje.
• Ženska kot objekt ali oseba.
Razlika med zalezovanjem in
približevanjem
• Zalezovanje je vedenje, s katerim storilec žrtev
prestraši in jo spravi v stisko. To je lahko
namen storilca ali pa stranski učinek
njegovega nesprejemljivega vedenja.
• Zalezovanje lahko traja mesece, leta ali celo
desetletja.
Posledice pri žrtvah
• Strah, huda stiska, depresija, tesnoba, sram, PTSM (podoživljanje
travme v obliki misli, spominov, sanj, pretirano odzivanje in
izogibanje dražljajem, ki so povezani s travmatičnim dogodkom).
• Povečana previdnost, sumničavost, agresivnost.
• Občutek popolne nemoči.
• Sprememba življenjskih navad.
• Opuščanje dejavnosti.
• Menjava tel. številk, mesta zaposlitve, selitev, odhod v varno hišo,
varnostni ukrepi.
• Pogoste bolniške odsotnosti.
• Zmanjšanje socialnih stikov, osamitev, končanje novega razmerja.
• Občutek, da nikjer ni varna.
• Občutek, da se ji meša.
Pogostost zalezovanja
• Elemente zalezovanja navajajo skoraj vse
ženske, ki se odločijo za umik v varne hiše.
• Ženske v Sloveniji ne rečejo, da jih partner ali
bivši partner zalezuje, pogosteje rečejo, da
doživljajo psihično nasilje.
• Raziskave kažejo, da je vsako leto vsaj 1% vseh
žensk žrtev zalezovanja.
Žrtev moramo postaviti v središče vseh
ukrepov
•
•
•
•
•
•
•
6 p-jev proti zalezovanju:
perspektiva, pogled na zalezovanje
politika
preventiva
podpora
povečanje varnosti
pregon.
Kaj potrebujejo žrtve, ko se
zalezovanje konča
•
-
Žrtve potrebujejo naslednje informacije:
kaj se je z zalezovalcem zgodilo,
kako bo za zalezovanje kaznovan,
kaj bodo institucije še pričakovale od njih – žrtev,
kako lahko ravnajo v primeru, da se zalezovanje
ponovi,
- na koga se lahko obrnejo – ime osebe ali naziv
delovnega mesta.
Odzivi socialne mreže
Pogosto napačni:
• Ti ga pomiri: “Lepo se vsedita in mirno mu povej, naj neha.”
• Uporabi več nasilja: “Najdi 2 prijatelja, pa naj ga prebutata.”
• Prenesi lastništvo: “Pokaže se mu z drugim moškim, da bo
dojel, da pripadaš drugemu.”
• Ne naredi nič: “ Ignoriraj ga, se bo že naveličal, bolje, da mu
ne posvečaš nobene pozornosti.”
• Opravi delo institucij: “Poskusi dobiti dokaze, da ti bodo na
policiji verjeli, ker se sliši zelo filmsko.”
• Nehaj zganjati paniko in pretiravati, da se ti ne zmeša: “A
sicer se dobro počutiš, si zelo pod stresom, se ti dogaja še
kaj nenavadnega?”
Pogosto predlagani samozaščitni
ukrepi...
• …bi morali biti izhod v sili, s kampanjami bi morali
nagovarjati potencialne in dejanske zalezovalce – pa jih
ne, odgovornost prenašamo na potencialne žrtve.
• …dajejo sporočilo, da smo v nevarnosti samo zato, ker
smo ženske (običajen nasvet: Oblikujte si elektronski
naslov, ki ne izdaja vašega spola.)
• …ne preprečujejo zalezovanja, niso preventiva.
• …delajo “dobre žrtve”, ženske se počutijo krive, če niso
upoštevale teh nasvetov in so postale žrtve.
• …so pogosto pretirano samoomejujoči in žrtvam še
dodatno vzamejo moč, namesto da bi jih okrepili.
10 napotkov proti posilstvom
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Ne dajajte nikakršnih drog v pijače žensk.
Kadar vidite žensko, ki sama hodi po temni cesti, jo pustite pri miru.
Če ustavite svoj avto, da bi pomagali osebi, ki se ji je pokvaril avto, se spomnite, da je ne posilite.
Če ste sami v dvigalu in vanj vstopi ženska, je ne posilite.
Nikoli nepovabljeni ne vstopite v dom katerekoli ženske skozi nezaklenjena vrata ali okno in jo
posilite. Prav tako ne skačite na ženske izza grmovja in je ne posilite.
Uporabite pomoč prijatelja! Če se ne morete vzdržati spolnih napadov, prosite prijatelja, naj bo v
javnosti vedno z vami. To zlasti velja, kadar ponoči hodite po temnih ulicah mimo žensk v večernih
toaletah.
Ne pozabite – spolnemu občevanju z nezavestno osebo ne rečemo seks, ampak posilstvo.
S seboj nosite piščalko. Če vas skrbi, da boste koga po nesreči posilili, jo lahko uporabite, da bi
poklicali na pomoč.
Ne pozabite – vedno bodite iskreni. Če nameravate spolno občevati z osebo, s katero greste na
zmenek ne glede na to, če bo tej osebi kaj do seksa z vami ali ne, ji naravnost povejte, da obstaja
možnost, da jo boste posilili. Če ne boste jasno povedali kaj nameravate, bo to zanjo lahko znak, da
je ne nameravate posiliti, zaradi česar se bo z vami lahko počutila varno.
Če vas prime, da bi koga posilili, urinirajte v hlače. Tako je več možnosti, da se boste drugi osebi
zazdeli čudni in se bo pravočasno umaknila.
Za začetek…
• …moramo zalezovanje prepoznati kot ekstremizacijo
nadzora in kontrole storilca nad žrtvijo in ga pravilno
poimenovati.
• …mora zalezovanje postati samostojno kaznivo dejanje.
• …moramo storilca soočati z odgovornostjo za nasilje in
motivirati za vključitev v programe za storilce.
• …moramo žrtvi nuditi podporo in pomoč, ki jo
potrebuje.
• …moramo osveščati javnosti, kajti žrtve in nekateri
storilci se po nasvete najprej obračajo na svoje bližnje.
Hvala za pozornost!