Transcript MOBING Prepoznavanje in preprečevanje VSEBINA

MOBING
Prepoznavanje in preprečevanje
VSEBINA







Definicija mobinga
Pojavne oblike
Prepoznavanje
Preprečevanje
Zakonodaja
Vloga sindikata in SD
Vloga pooblaščenca
“Obstajamo zato, da pomagamo
drugim. Če tega nismo sposobni, lahko
težimo vsaj k temu, da jih ne bi
prizadeli.”
(Dalajlama)
KAJ JE MOBING?
IZVOR



Mobbing ….“to mob” – planiti na,
napasti…
Konrad Lorenz
Heinz Leymann (1993)
DEFINICIJA
Leymann:
“Mobbing je konfliktov polna komunikacija na
delovnem mestu med sodelavci ali med
podrejenimi in nadrejenimi, pri čemer je
napadena oseba v podrejenem položaju in
izpostavljena sistematičnim in dlje časa
trajajočim napadom ene ali več oseb z
namenom izrina, izločitve iz organizacije ali
sistema, pri tem pa napadena oseba to občuti
kot diskriminirajoče.”
DEFINICIJA V SLO
“Mobing/trpinčenje na delovnem mestu, je vsako
ponavljajoče se ali sistematično in dolgotrajno graje
vredno ali očitno negativno, nehumano, neetično, žaljivo
verbalno ali neverbalno dejanje ene ali več oseb na
delovnem mestu ali v zvezi z delom, na vseh hierarhičnih
ravneh in v vseh smereh. Usmerjeno je proti drugi osebi
ali več osebam in povzroča socialno izključevanje ali ogroža
psihično, fizično ali socialno zdravje in varnost ter ga
žrtve razumejo kot zatiranje, poniževanje, ogrožanje ali
žaljenje dostojanstva pri delu.
Posamični primeri negativnega vedenja lahko prav tako
pomenijo napad na dostojanstvo na delovnem mestu, vendar
jih kot enkratne incidente ne moremo šteti med
trpinčenje na delovnem mestu.”
(Iniciativna skupina za preprečevanje mobinga,2007)
STATISTIKA PO DRŽAVAH
•
•
•
•
•
•
•
•
•
*
Finska 15%
Nizozemska 14 %
Švedska 12 %
Belgija 11 %
Irska 10 %
Nemčija 7 %
Španija, Grčija 5 %
Italija, Portugalska 4 %
Slovenija 2,8 % *
Naj bi mobing že doživeli, 10,3% pa naj bi že doživeli eno izmed
neustreznih dejanj oz. vedenj
STATISTIKA V SLO
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Državna uprava (14%)
Zdravstvo (13%)
Šolstvo (12%)
Javna uprava (10%)
Policija (7,4%)
Turizem (12%)
Transport in komunikacije (12%)
Trgovina (9%)
Rudarstvo in predelovalna industrija (6%)
Finančno posredovanje (5%)
Gradbeništvo (5%)
Elektro-oskrba (3%)
Kmetijstvo (3%)
Predelovalna industrija (2,8%)
* vir: Slovenska nacionalna raziskava 2008, anketiranih 21.500 zaposlenih
POJAVNE OBLIKE MOBINGA
1.
2.
3.
4.
5.
NAPADI ZOPER IZRAŽANJE IN
KOMUNICIRANJE
NAPADI, KI OGROŽAJO SOCIALNE
STIKE ŽRTVE
NAPADI, KI OGROŽAJO OSEBNI
UGLED ŽRTVE
NAPADI ZOPER KAKOVOST
DELOVNEGA MESTA
NAPAD ZOPER ZDRAVJE
1. NAPADI ZOPER IZRAŽANJE IN
KOMUNICIRANJE
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Omejevanje možnosti izražanja in komuniciranja s strani
nadrejenega
Omejevanje možnosti izražanja in komuniciranja s strani
sodelavcev
Prekinjanje govora, jemanje besede
Kričanje in zmerjanje
Nenehno kritiziranje dela
Kritiziranje osebnega življenja
Dajanje nejasnih pripomb
Zastraševanje po telefonu
Pisne grožnje
Ustne grožnje
Izmikanje neposrednim stikom, onemogočanje stika s
pogledom, odklonilne geste in zbadanje
2. NAPADI, KI OGROŽAJO SOCIALNE
STIKE ŽRTVE





Z žrtvijo se nihče več noče pogovarjati
Ignoriranje v primeru, da žrtev koga
sama nagovori
Premestitev v delovne prostore stran od
sodelavcev
Sodelavci imajo prepoved pogovora z
žrtvijo
Splošna ignoranca sodelavcev
3. NAPADI, KI OGROŽAJO OSEBNI
UGLED ŽRTVE
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Obrekovanje
Širjenje neutemeljenih govoric
Poskusi smešenja žrtve
Izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
Poskusi prisile v psihiatrični pregled
Norčevanje iz telesnih hib
Oponašanje tipičnih vzorcev vedenja z namenom, da se nekoga
osmeši
Napad na politično ali versko prepričanje žrtve
Norčevanje iz zasebnega življenja
Norčevanje iz narodnosti
Siljenje k opravljanju nalog, ki krnijo samospoštovanje osebe
Napačno ali žaljivo ocenjevanje delovnih naporov
Dvom v poslovne odločitve žrtve
Žrtev je pogosto deležna kletvic in obscesnih izrazov
4. NAPADI ZOPER KAKOVOST
DELOVNEGA MESTA
•
•
•
•
•
•
•
•
Žrtev ne dobiva več novih delovnih nalog
Žrtvi so odvzete vse delovne naloge
Dodeljevanje nesmiselnih delovnih nalog
Dodeljevanje nalog pod ravnjo kvalifikacij
Dodeljevanje vedno novih nalog
Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
Dodeljevanje nalog nad ravnijo kvalifikacije
Poškodovanje delovnega mesta žrtve
5. NAPADI ZOPER ZDRAVJE





Dodeljevanje za zdravje škodljivih nalog
Grožnje s fizičnim nasiljem
Uporaba lažjega fizičnega nasilja
Fizično zlorabljanje
Namerno povzročanje psihične škode
DRUGE OBLIKE NADLEGOVANJA …
Nadlegovanje zaradi spola
2. Nadlegovanje zaradi spolne
usmerjenosti
3. Nadlegovanje zaradi starosti
4. Nadlegovanje zaradi izobrazbe
----------------------------------------1. Spolno nadlegovanje (verbalno,
neverbalno, fizično, karierno)
1.
MOBING NI …







Konflikt še ni mobing !
Nepravične ali nepravilne odločitve
nadrejenega
“Izgorevanje” na delovnem mestu
Stres
Delegiranje nalog in način delegiranja
Nasilje v družini
Ni enkratno dejanje
KAKO POGOSTO ?
Vsaj pol leta
 Vsaj 1-2 krat tedensko

VZROKI ZA NASTANEK MOBINGA
KULTURA ORGANIZACIJE
 ZNAČILNOSTI
ORGANIZACIJE DELA
 ZNAČILNOSTI NAPADALCA
 ZNAČILNOSTI ŽRTVE

1. KULTURA ORGANIZACIJE
•
•
•
•
•
•
•
Velika tekmovalnost in spodbujanje
individualizma
Toga hierarhija
Nezadostna komunikacija
Kultura povzpetništva
Osredotočenost zgolj na ekonomski
dobiček
Presežek delovne sile
Avtoritativni slog vodenja
KULTURA ORGANIZACIJE
•
•
•
•
•
•
•
Centralizirano upravljanje
Nizka stopnja vključevanja delavcev v
odločanje
Ohlapno načrtovanje organizacijskih
ciljev
Slabi medsebojni odnosi in pomanjkanje
medsebojnega spoštovanja
Netolerantnost do kulturnih razlik
Nejasna pravila poklicnega kodeksa
Velike generacijske razlike
2. ZNAČILNOSTI ORGANIZACIJE
DELA
•
•
•
•
•
•
Nezasedena delovna mesta
Nejasna delovna struktura
Nejasno porazdeljene odgovornosti
Visoka intenzivnost dela
Slabo poznavanje kompetenc zaposlenih
Podcenjevanje dela zaposlenih
3. ZNAČILNOSTI ŽRTVE
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
“Poštenjaki”
Invalidi
Mladi
Starejši
Osebe, ki zahtevajo več samostojnosti ali
boljše pogoje dela
Osebe, ki zahtevajo priznanje in povečanje
plače
Višek delovne sile
Osebe, ki so delovno ustvarjalne in zagnane
Osebe, ki so pogosto bolniško odsotne
Ženske
Pripadniki manjšinskih skupin
4. ZNAČILNOSTI NAPADALCA
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Osebe, ki jih je strah
Osebe, ki se čutijo nesposobne
Osebe, ki govorijo slabo o svojem podjetju
Osebe, ki so verbalno nasilne
Osebe z visokim IQ
Osebe, ki imajo nerazrešene odnose
Osebe, ki ne znajo povedati, kaj jih moti
Introvertirane osebe
Osebe, ki uživajo v sovraštvu
Osebe, ki so premalo obremenjene
Osebe, ki imajo močne predsodke
VRSTE MOBINGA





HORIZONTALNI MOBING (med sodelavci na
istem hierarhičnem položaju)
VERTIKALNI MOBING (vodje nad
sodelavcem; sodelavci nad vodjem)
ZUNANJI MOBING (napadalec od zunaj)
E-MOBING (okužene datoteke, vdiranje v
sistem, spremembe vstopnih gesel,…)
*LAŽNI MOBING
LAŽNI MOBING
•
•
•
Širjenje lažnih obvestil, da se nad neko osebo izvaja
mobing – prav tako nevarno, kot mobing !
Sprožijo osebe, ki se čutijo ogrožene, ki ne dosegajo
pričakovane delovne uspešnosti, ne dosegajo
zahtevanih kompetenc, osebe, ki se nenehno izogibajo
delu in iščejo izgovore za to, osebe, ki so bile
prikrajšane za vodstveno delovno mesto.
Pogosteje se pojavi v času nujne reorganizacije in
drugih večjih sprememb v organizaciji.
POBUDNIKI MOBINGA




SODELAVCI – 44 %- 66 % (odvisno od
države)
NADREJENI – 37%
PODREJENI IN NADREJENI – 10 %
PODREJENI – 9 %
ŽRTVE MOBINGA SO:



66 % - SREDNJA ORGANIZACIJSKA
RAVEN
30 % - VISOKA ORGANIZACIJSKA
RAVEN
4 % - NEKVALIFICIRANA DELOVNA
SILA
ŽENSKE : MOŠKI




Ženske moberke si v 71,3% izberejo za žrtev
ženske
Moški moberji si v 53,5 % izberejo za žrtev
moške
Med žrtvami mobinga je 62,5 % žensk
Med storilci mobinga je 68 % žensk
POSLEDICE MOBINGA




ZA POSAMEZNIKA
ZA SODELAVCE
ZA ORGANIZACIJO
ZA DRŽAVO
POSLEDICE ZA POSAMEZNIKA
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Potrtost, obup
Preutrujenost, občutek izčrpanosti
Izguba volje do dela
Nespečnost
Nočne more
Napadi joka
Izguba nadzora nad vedenjem
Motnje hranjenja
Motnje zbranosti in spomina
Strah, tesnoba
Upad samozavesti
Motnje v socialnih odnosih
Težnja po neopaznem vedenju
Nevroze, depresivna stanja
Psihosomatska obolenja
Oslabelost imunskega sistema
Agresivnost do sebe in drugih
Samomorilsko vedenje
Posttravmatska stresna motnja
POSLEDICE ZA SODELAVCE




Občutek krivde
Strah pred posledicami, če bi žrtvi
pomagali
Strah pred tem, da tudi sami postanejo
žrtve mobinga
Manjša aktivnost na delu
POSLEDICE ZA ORGANIZACIJO
•
•
•
•
•
•
•
•
Slabšanje delovne klime
Zmanjšanje produktivnosti
Težave z motivacijo zaposlenih
Zmanjšanje inovativnosti
Zmanjšanje poslovnega ugleda
Povečanje fluktuacije
Več absentizma
Povečani stroški
POSLEDICE ZA CELOTNO DRUŽBO




Višji stroški zdravstvenega in
invalidskega varstva
Slabšanju družbenih odnosov
Slabšem zaupanju ljudi v družbene
strukture
Slabšanju ugleda države
ZAKONODAJA V SLO IN VLOGA
SINDIKATA
•
•
•
ZDR; 6a. člen Prepoved spolnega in drugega
nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem
mestu: “ Trpinčenje na delovnem mestu je
vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje
vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje
ali vedenje, usmerjeno proti posameznim
delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z
delom.”
Povezava s 45. členom ZDR - varovanje
dostojanstva na delovnem mestu
Povezava s 110. in 112. členom ZDR – izredna
odpoved delavca
OBVEZNOSTI DELODAJALCA
45. člen ZDR - varovanje dostojanstva
delavca pri delu


Zagotavljati delovno okolje, kjer mobinga ni
Sprejeti ukrepe za zaščito pred mobingom
* pravila - dogovor/pravilnik
* zaščita žrtve – odreagirati !
Če tega ne zagotovi – v primeru spora
obrnjeno dokazno breme + odškodninska
odgovornost
ZAKONODAJA V SLO IN VLOGA
SD
ZVZD-; 24. člen - nasilje, trpinčenje,
nadlegovanje, psihosocialno tveganje
“Delodajalec mora sprejeti ukrepe za
preprečevanje, odpravljanje in
obvladovanje primerov nasilja,
trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik
psihosocialnega tveganja na delovnih
mestih, ki lahko ogrozijo zdravje
delavcev.”
(preko SD ali delavskega predstavnika)
ZAKONODAJA V SLO IN VLOGA
SINDIKATA
KP za dejavnost elektroindustrije Slo;
5.a člen
“Delodajalec enkrat letno obvešča
sindikate pri delodajalcu o ukrepih za
zaščito delavcev pred spolnim in drugim
nadlegovanjem ter trpinčenjem na
delovnem mestu in se o izvajanju
ukrepov posvetuje s sindikati pri
delodajalcu.”
DOGOVOR/PRAVILNIK






Sklenjen lahko tripartitno
Pojavne oblike, ki so značilne za okolje
Ukrepi
Sankcije
Komisija/odbor
Pooblaščenec
PREPOZNAVANJE MOBINGA







Natančna, nedvoumna opredelitev tipičnih
oblik mobinga
Razumevanje definicije
Kritična organizacijska kultura
Strokovna ocena tveganja na pojav mobinga
Vodenje na pozitivnih psiholoških osnovah
Sprotna komunikacija, nadzor managementa
nad delom in odnosi
Zastavljanje pravih vprašanj
OSEBNE OBRAMBNE STRATEGIJE

-
-
NEFORMALNI UKREPI:
Zavrnimo vlogo žrtve
Neposredni nagovor napadalca
Zaupati se sodelavcu ali prijatelju
Vodenje dnevnika o doživetih dejanjih
(*obrazec)
OSEBNE OBRAMBNE STRATEGIJE

-
-
-
FORMALNI UKREPI:*obrazec
Vključitev neposredno nadrejenega
Prijava pooblaščencu za mobing
Pritožba SD, sindikatu
Pritožba inšpektoratu za delo
Pravno svetovanje, društva, psihološke
pomoči
Izredna odpoved
DOLGOROČNA OBRAMBNA STRATEGIJA
Naučimo se nenasilne komunikacije
-
Konstruktivna kritika (opiši dejstvo, ne posplošuj,
sogovornik je enakovredne, vživite v položaj sogovornika)
Kritiziramo problem, ne osebnosti
Dialog usmerjamo na iskanje rešitev
Izrazimo svoje občutke in čustva
Postavimo si pravi cilj komunikacije
Sprejmimo vsakega posameznika
Pogovarjajmo se o problemu, ne značaju
Sprejmimo kritiko
V pogovoru vselej izhajajmo iz sebe
Nadgradimo spretnost aktivnega poslušanja
Prevzemimo odgovornost za svoj način komuniciranja
Bodimo posebej pozorni na samodejne misli in
posploševanje
Vselej komunicirajmo neposredno
POOBLAŠČENEC
Ima 3 vloge:
SVETOVALNO
FORMALNO
PREVENTIVNO
POOBLAŠČENEC





Bolj svetovalna vloga, ne reševanje
primera, ne razsoja
Pooblaščenec ni v komisiji
Z dovoljenjem žrtve lahko zadevo preda
komisiji
Stroga zaupnost podatkov
Objektivnost
POOBLAŠČENEC
SVETOVALNA VLOGA
 Pomaga posamezniku pri prepoznavanju
mobinga
 Seznani osebo z možnostmi
neformalnega ukrepanja
POOBLAŠČENEC
FORMALNA VLOGA
 Pomaga posamezniku sestaviti prijavo
delodajalcu
 Seznani žrtev z drugimi oblikami
formalnega ukrepanja
POOBLAŠČENEC
PREVENTIVNA VLOGA
 Informiranje, ozaveščanje (priročnik,
akcije, osveščanje preko interneta,
izobraževanje zaposlenih)
 Nenehna pozornost (če se dogaja kaj
nenavadnega, raziskave o pojavnosti
mobinga oz. neustreznih načinov vedenja
v družbi
KOMISIJA/ODBOR



-
Rešuje primer, razsoja
Kompetenčni profil: psiholog, zdravnik
medicine dela, inž.VPD, lahko notranji ali
zunanji,…
Odločitev/poročilo
povzetek izjav napadalca, prijavitelja
Ocena dokazov (dokumenti, priče,…)
Ugotovi dejansko stanje
Ocena ali gre za mobing ali ne
Predlog ukrepov in morebitnih sankcij zoper
napadalca
PRI MOBINGU NI ZMAGOVALCEV,
SO LE PORAŽENCI !
Vira: - knjiga “Recite mobingu NE” (dr. Danijela Brečko)
- Izobraževanja za pooblaščence za (anti)mobing – Planet,GV