Transcript Resolucija - DAMIJAN blog

Resolucija o razvoju
slovenske logistike in
transportni infrastrukturi
Koordinatorja:
prof. dr. Aleš Groznik
prof. dr. Jože Damijan
Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
V sodelovanju z:
Marko Brezigar, Slovenske železnice d.o.o.
Maša Čertalič, Luka Koper d.d.
Tine Svoljšak, DARS d.d.
Motivacija
The Commission welcomes "historic" agreement on new
trans-European transport network
Siim Kallas, Commission Vice-President responsible for transport,
today welcomed the agreement between the Commission, the
Council and the Parliament on proposals to transform the
existing patchwork of European roads, railways, airports and
canals into a unified transport network (TEN-T). (30.05.2013, vir
EC)
Evropski komisar za promet Siim Kallas ministru Omerzelu :
Razvijajte železniško infrastrukturo, tako boste zmanjšali velik
delež cestnega prometa, omogočili razvoj Luke Koper in
logističnih centrov (10.6.2013, vir: Finance)
Namen
Namen resolucije je zbrati potrebne projekte in ovrednotiti
investicije v prometno infrastrukturo, jih podrobneje analizirati
ter ugotoviti učinkovitost posamezne investicije.
Cilji resolucije je zagotoviti prometno učinkovitost
prometnega sistema kot celote in njenih posameznih delov
oz. podsistemov ter zagotoviti stabilen poslovni model
lastnikov in upravljavcev infrastrukture.
Časovni horizont: 1. faza do 2030, 2. faza do 2050.
Luka Koper - izhodišča
•
•
•
•
Luka Koper d.d. ima od 8.9.2008 sklenjeno 35-letno Koncesijsko
pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in
redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega
tovornega pristanišča.
Kljub bistveni vlogi Luke Koper d.d. se je z vidika razvoja
nacionalne infrastrukture smiselno osredotočiti na koprsko
pristanišče.
Deluje na robu zmogljivosti – pretovor 20 mio ton blaga letno.
Pereča problematika povezovalne infrastrukture:
• 2 tir Koper – Divača (60% blaga prevaža po železnici)
• cestne povezave - nov vhod in neposredna navezava
pristanišča na avtocesto
• poglabljanje in vzdrževanje globin plovnih poti do
pristanišča ter ugrezov
Luka Koper
1. Faza (do 2025): nanaša se predvsem na nadgradnje, ki se bodo odvijaje
na obstoječih infrastrukturnih razsežnostih znotraj pristaniškega
območja; pomembnejši poseg je podaljšanje pomola I in pridobitev kaset
v zaledju
2. faza: nanaša se na večja dva posega: podaljšanje pomola II, izgradnja
pomola III in v nadaljevanju tudi ureditev distribucijskega središča v
zaledju pristanišča
Ocena vrednosti ključnih investicij v Luki Koper, v mio EUR
Vir: Luka Koper
Postavka
Skupaj
1.faza
2.faza
20
10
10
Podaljšanje pomola 1
110
110
Podaljšanje pomola 2
200
200
Gradnja pomola 3
350
350
Vsa ostala pristaniška in povezovalna
infrastruktura
450
300
150
1.130
420
710
Poglabljanje
Skupaj:
DARS - izhodišča
•
•
•
Zgrajeno je celotno avtocestno omrežje na t. im. jedrnem
TEN-T omrežju, v gradnji pa so še naslednji odseki avtocest
in hitrih cest:
• HC Izola – Jagodje in Jagodje – Lucija,
• AC Šentvid – Koseze – III. faza,
• AC Draženci – MMP Gruškovje,
• AC priključek Šmarje Sap.
S povečevanjem omrežja avtocest in hitrih cest v upravljanju
DARS d.d. postaja obnavljanje in ohranjanje vse bolj
pomembna in obsežna naloga DARS d.d.
V letih 2013-2016 ob nespremenjenih pogojih financiranja
zapade v plačilo za cca 1,2 mlrd EUR glavnic in obresti
dolga.
DARS
Največje prihodnje investicije družbe DARS d.d. do leta 2030 (mio EUR)
INVESTICIJE DARS
AC DRAŽENCI - GRUŠKOVJE
AC priključek ŠMARJE SAP
SKUPAJ
162.70
7.65
AC priključek Brezovica *
15.30
GRADNJA PHO
44.43
GRADNJA PROTIVETRNE ZAŠČITE *
25.50
HC Koper Izola z predorom Markovec
38.19
KARAVANKE 2. cev
PREUREDITEV OBSTOJEČIH CP Z NAMENOM
VZPOSTAVITVE ECS
131.50
20.00
TRETJA RAZVOJNA OS
420.00
SKUPAJ INVESTICIJE
865.27
OBNAVLJANJE AVTOCEST
SKUPAJ
1111.83
1,977.10
Slovenske železnice - izhodišča
Infrastruktura - Kopensko transportno omrežje
Vir: Statistični urad Republike Slovenije
dolžine v km
Dolžina vseh cest
od tega avtoceste in hitre ceste
Dolžina železniških prog
2000
2005
2010
2011
38.403
427
1.201
38.445
569
1.228
39.069
768
1.228
39.044
768
1.209
Indeks
2011/2000
101,7
179,9
100,7
• Na podlagi napovedi prometnih tokov v Evropi in Sloveniji je
predvideno povečanje količine blagovnega prometa (v tonah) v
Sloveniji od leta 2011 do leta 2030 za 110% in za 160% do leta
2040.
• Od tega naj bi na železniški prevoz blaga odpadlo 35 mio ton v letu
2030 in 43 mio ton v letu 2050.
• V kolikor omrežje ne bo bistveno posodobljeno, bo železniško
omrežje lahko prevzelo samo 22 mio ton.
• V tem primeru, tudi Luka Koper ne bo mogla povečati pretovora
blaga in bo zato morala zaustaviti svoj razvoj.
• Zasičenosti posameznih progovnih odsekov.
Slovenske železnice
Glavni ukrepi na železniški infrastrukturi
Vir: Analiza možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji; Prometni Inštitut Ljubljana d.o.o.; mare
odsek
zasičenost
proge
leto gradnje
dolžin
a v km
do leta
2030 (mio
EUR)
do leta
2050
(mio
EUR)
vrsta posega
1
Divača - Koper
2017
2013-2018
27
900
nov drugi tir
2
Pragersko-Ormož-Hodoš
2018
2012-2015
109
370
nadgradnja za 160km/h
3
Zagotovitev kategorije D4 na progi
Zidani Most-Maribor
2003
2013-2015
80
200
nadgradnja
4
Pragersko-Maribor-Šentilj
2017
2015-2025
35
300
5
Ljubljana-Kranj in letališče
2017
2017-2023
30
600
6
Ljubljana-Sežana
2018
2017-2025
117
1,420
7
Zidani most-Pragersko
2022
2018-2025
73
1,100
8
Predor Karavanke
2013
2014-2015
2
45
9
Zidani most-Ljubljana
2029
2025-2035
64
100
1,150
nova dvotirna proga 200km/h
10
Kranj-Jesenice-državna meja
2025-2037
41
100
650
nova dvotirna proga 200km/h
11
Zidani most - Dobova
2045-2050
51
400
nadgradnja za 200km/h
SKUPAJ:
2050
628
5,135
150
nadgradnja za 160km/h in nov
drugi tir MB-Šentilj
nova dvotirna proga 200km/h
150
nova dvotirna proga 200km/h
nova dvotirna proga 200km/h
urediti varnost v predoru
2,500
Logistični centri
•
•
•
•
V sklopu prenovljene regulative TEN-T sta na območju
Slovenije predvideni 2 logistični multimodalni vozlišči: Koper
in Ljubljana
Za logistično platformo, skladno z geostrateško lego in
konkurenčnimi prednostmi, je nadaljnji razvoj vozlišča v
Ljubljani/Zalog ter njegova umestitev na bodoči TEN-T
koridor, ki bo predstavljal glavno povezavo Balkana (Avstrijo
in Hrvaško), bistvenega pomena.
Ob upoštevanju javnih podatkov o naložbah v multimodalna
središča, ki so primerljiva slovenskima, lahko razberemo
podatek, da je višina investicije približno 30 mio EUR za
multimodalno središče zmogljivosti 150.000 TEU letno,
oziroma 15 vlakovnih kompozicij dnevno.
Skupna investicija 300 mio EUR.
Makroekonomski učinki vlaganj
v prometno infrastrukturo
Potreben obseg in dinamika investicij v
infrastrukturo
Potreben skupen obseg vlaganj v transportno infrastrukturo (brez vzdrževanja) do
leta 2050, v mio EUR
Prva faza (do 2030)
Cestna infrastruktura
Železniška infrastruktura
Pristanišče Koper
Logistična središča
Skupaj
Obdobje
2030
2030
2025
2030
2025
Skupaj
865
5,100
420
710
300
7,395
Druga faza (do 2050)
Letno
48
283
32
71
25
Obdobje
Skupaj
Letno
2050
2,500
125
2,500
Dinamika investicij v infrastrukturo
Letna dinamika vlaganj v transportno infrastrukturo do leta 2030, v mio EUR
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
2024
2025
2026
2027
2028
2029
2030
Skupaj
Letno
v%
Ceste
Železnice
63
60
91
78
61
52
20
5
10
5
0
0
0
80
80
90
70
100
865
283
283
283
283
283
283
283
283
283
283
283
283
283
283
283
283
283
283
5,100
Pristanišče Logistična
Koper
središča
32
32
32
32
32
32
32
32
103
103
103
103
103
71
71
71
71
71
1,130
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
300
Skupaj
379
401
432
419
401
393
361
346
422
417
412
412
412
434
434
444
424
454
7,395
411
EU (25%)*
71
79
79
79
79
79
79
79
71
71
71
71
71
71
71
71
71
71
1,331
74
18%
Financiranje
Slovenija
država
(75%)
308
276
322
256
353
288
340
275
322
257
314
249
282
217
267
202
351
223
346
218
341
213
341
213
341
213
364
293
364
293
374
303
354
283
384
313
6,064
4,578
337
254
82%
62%
zasebni
sektor
32
65
65
65
65
65
65
65
128
128
128
128
128
71
71
71
71
71
1,486
83
20%
Opomba:
Predvideno je, da da se iz EU sredstev sofinancirajo naložbe v železniško infrastrukturo (25%) ter naložbe v javno
pristaniško infrastrukturo (35%). Uporabljena je linearna letna razdelitev sredstev za vlaganja v železniško infrastrukturo,
dejansko pa bo na začetku potrebnih manj sredstev, kasneje pa bo višja dinamika vlaganj.
Finančna vlaganja v perspektivi
•
Tekoča vlaganja v prometno infrastrukturo:
• Proračun 2011: 483 mio
• Proračun 2012: 399 mio
•
Potrebna bodoča letna vlaganja
• med 350 in 450 mio (povprečno: 411 mio)
•
Vendar:
• Sofinanciranje EU: 25% vlaganj v ŽI, 35% vlaganj v JPI
• Zasebni sektor (LKp, Logistični centri)
•
Ob uspešni privabitvi zasebnih vlagateljev in uspešnem črpanju EU
sredstev
• EU: 18% (74 mio)
• proračun: 62% (254 mio)
• zasebni sektor: 20% (83 mio)
Scenariji
Ovrednoteni so štiri scenariji:
Bazni scenarij: država v skladu s to resolucijo posodobi in
izgradi potrebno železniško infrastrukturo, vendar razmerje
med cestnim in železniškim prometom ostane
nespremenjeno,
Scenarij A: država ustrezno posodobi in izgradi potrebno
železniško infrastrukturo, postopoma se povečuje delež
železniškega prevoza, ki po letu 2025 znaša 25%,
Scenarij B: Železniška infrastruktura ni izgrajena, železniški
prevoz blaga je omejen na 22 mio ton, povečan prevoz blaga
se preusmeri na ceste,
Scenarij C: Ne pride do izgraditve 2. tira Koper – Divača,
povečan pretovor iz Luke Koper se preusmeri na ceste.
Dinamika tovornega prometa do 2040
Bazni scenarij, v mio ton
250.0
ceste
238.7
železnice
200.0
skupaj
196.2
150.0
100.0
92.6
75.6
42.5
50.0
0.0
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
2024
2025
2026
2027
2028
2029
2030
2031
2032
2033
2034
2035
2036
2037
2038
2039
2040
17.0
Dinamika tovornega prometa po železnici
Tri scenariji, v mio ton
70.0
Bazni scenarij
60.0
60.0
Scenarij A
Scenarij B
50.0
42.5
40.0
30.0
22.0
20.0
17.0
2040
2039
2038
2037
2036
2035
2034
2033
2032
2031
2030
2029
2028
2027
2026
2025
2024
2023
2022
2021
2020
2019
2018
2017
2016
2015
2014
2013
2012
0.0
2011
10.0
Bazni scenarij: izgraditev infrastrukture; razmerje Žel / Ceste ostane nespremnjeno (18.1%)
Scenarij A: izgraditev infrastrukture; delež žel. prometa se poveča iz 18.1% na 25%
Scenarij B: Neizgraditev infrastrukture; preusmeritev na ceste, delež želprometa se zmanjša iz 18.1% na 9.2%
Neto učinki transportne dejavnosti do 2040
Kumulativni neto učinki transportne dejavnosti do leta 2040
(kot razlika glede na bazni scenarij), v mio EUR
Prihodki
Uporabnine
Eksterni stroški
Neto
Scenarij A
Scenarij B
Scenarij C
Izgraditev
infrastrukture
Status quo
Neizgraditev 2.
tira
Delež Žel:
18% -> 25%
273
-567
4,047
3,753
Delež Žel:
18% -> 9.2%
-262
543
-3,878
-3,596
Preusmeritev
na ceste
468
207
-1,269
-594
Makroekonomski učinki
Predpostavke:
•Zajeti so:
• zgolj učinki izgradnje infrastrukture in
• neposredni učinki na transportno dejavnost,
• brez upoštevanja posrednih učinkov transportne dejavnosti na
ostale dejavnosti.
•Upoštevan multiplikator izgradnje infrastrukture v višini 1.
Neto makroekonomski učinki vlaganj v
infrastrukturo do 2040 (v mio EUR)
Scenarij A
Izgraditev
infrastrukture
Scenarij B
Status quo
Scenarij C
Neizgraditev
2. tira
Delež Žel:
Delež Žel: Preusmeritev
18% -> 25% 18% -> 9.2%
na ceste
Koristi
Multiplikativni učinek izgradnje infrastrukture
Privarčevan neto strošek izgradnje infrastrukture
Povečanje prihodkov cestnih prevoznikov
Povečanje prihodkov železniških operaterjev
Dodatne cestnine
Dodatne uporabnine
Rezidualna vrednost infrastrukture
7,395
0
-1,890
2,163
-861
295
2,882
0
7,395
1,811
0
825
-282
0
0
1,022
468
0
207
0
0
9,983
9,749
1,697
Stroški
Neto strošek izgradnje infrastrukture
Izgubljen multiplikativni učinek izgradnje infrastrukture
Izgubljeni prihodki železniških operaterjev
Povečanje eksternih stroškov cestnega prevoza
-7,395
0
0
5,276
0
-7,395
-2,072
-5,056
0
-1,022
-269
-1,269
Povečanje eksternih stroškov železniškega prevoza
-1,230
1,178
0
Skupaj
-3,349
-13,345
-2,560
NETO
6,635
-3,596
-863
Skupaj
Opombe:
* Zajeti so zgolj učinki izgradnje infrastrukture in neposredni učinki na transportno dejavnost, brez upoštevanja
posrednih učinkov transportne dejavnosti na ostale dejavnosti. Upoštevan multiplikator izgradnje infrastrukture v višini 1.
Povzetek učinkov
•
V primeru izgradnje infrastrukture (A)
• multiplikativni učinek izgradnje
• povečanje prihodka železniških operaterjev, dodatne
uporabnine in
• predvsem zmanjšanje negativnih eksternih vplivov.
• Skupen neto učinek: +6.6 mlr EUR (19% BDP iz leta 2012
•
V primeru neizgradnje infrastrukture (B)
• Slovenija se odpove novi infrastrukturi, prihodkom železniških
operaterjev in uporabnin,
• povečajo se negativni eksterni vplivi zaradi povečanega
prevoza po cestah
• Skupen neto učinek: -3.6 mlr EUR (10% BDP iz leta 2012
•
V primeru neizgradnje 2.tira (C)
• preusmeritev prevoza na ceste in zmanjšanje prihodkov
železniškega prevoza in iz naslova uporabnin
• Skupen neto učinek: -863 mio EUR (2.5% BDP iz leta 2012
Dodaten učinek
•
Učinek vlaganj v infrastrukturo na celotno gospodarstvo v
času krize:
• izdatki v višini med 350 in 450 mio EUR imajo pomemben
učinek na povečanje agregatnega povraševanja
• dodaten multiplikatorski vpliv na rast BDP v višini med 1 in
1.3% BDP na letni ravni.
Sklepi (1)
•
Razvoj železniške mreže in povezava na TEN-T osrednje
omrežje Sloveniji omogoča:
•
•
•
•
•
Konkurenčnejši prevoz tovora za slovensko gospodarstvo,
Razvoj luke Koper
Razvoj logistične industrije
Razvoj letališča
Razvoj gradbene panoge in nova delovna mesta
Sklepi (2)
•
Nujno čim prej začeti z vsemi aktivnostmi, ki bodo omogočale
vključitev slovenske infrastrukture v osrednje vseevropsko
prometno omrežje
•
Posodobitev infrastrukture je dolgoročna strateška odločitev
Slovenije, ki presega čas delovanja ene vlade:
• Potrebno pripraviti nacionalni program razvoja prometne
infrastrukture, ki bo imel opredeljene projekte in vire sredstev
• Program sprejet v slovenskem parlamentu
• Redno letno spremljanje izvedbe posodobitve prometne
infrastrukture