Partnerski sporazum in Operativni program za obdobje 2014-2020

Hermina Golob, Nataša Kobe Logonder, Marjana Dermelj, Franci Klužer

Maribor, 27.3.2014

VSEBINA

1. Pravni okvir EU 2. Podlage za pripravo PS in OP 3. Primerjava VFO 2007-2013 in 2014-2020 4. Delitev Slovenije na dve Kohezijski regiji 5. Ključna načela izvajanja kohezijske politike 6. Partnerski sporazum (PS) 7. Neformalni komentarji EK na PS, verzija 28.2.2014

8. Osredotočenje 9. Predvidena sredstva po prioritetnih oseh 10. Pregled komentarjev razvojnih svetov kohezijskih regij na PS in OP 11. Mnenja EK

2

Strateški in programski dokumenti 2014-2020

….osnova za črpanje evropskih sredstev:

•

PARTNERSKI SPORAZUM med Slovenijo in Evropsko komisijo (strateški dokument, ki vključuje pet skladov EU: KS, ESRR, ESS, EKSRP ter ESPR)

•

OPERATIVNI PROGRAM za izvajanje Evropske kohezijske politike

•

PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA

•

OPERATIVNI PROGRAM za izvajanje ESPR v RS za obdobje 2014-2020

3

Pravni okvir EU

21 december 2013: objava uredb v Uradnem listu EU Zvezek 56, L 347 22 april 2014: skrajni rok za uradno oddajo Partnerskega sporazuma (PS) - 14. člen Splošne uredbe Tri mesece po oddaji Partnerskega sporazuma (PS): rok za uradno oddajo Operativnega programa (OP) - 26. člen Splošne uredbe

Podlage za pripravo PS in OP

1. Stališče služb Komisije o pripravi partnerskega sporazuma in programov za obdobje 2014-2020, t.i. Position paper (objavljen 22. november 2012) 2. Smernice EK za pripravo Partnerskega sporazuma ter Smernice EK za pripravo OP 3. Strategija EU 2020 4. Specifična priporočila Sveta EU 5. Nacionalno reformni program Slovenije za leto 2013 6. Program stabilnosti Slovenije za obdobje 2012 -2016 7. Evalvacije, študije… 5

Primerjava VFO 2007-2013 in 2014-2020

Evropski sklad za regionalni razvoj Evropski socialni sklad Kohezijski sklad SKUPAJ KOHEZIJA Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropski sklad za ribištvo SKUPAJ VSI SKLADI

2007-2013

2,038 0,756 1,411 4,205 0,900 0,021*

2014-2020

1,391 0,716 0,895 3,002

padec sredstev v %

32 5,2 36 28 0,833 7,3 21,7 * Uredba o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo bo predvidoma sprejeta maja 2014, takrat bo znana tudi višina sredstev.

6

Delitev SLO na dve Kohezijski regiji

7

Ključna načela izvajanja kohezijske politike I.

•

NUJNOST: Nepovratna sredstva se dodeljujejo samo za dejavnosti, ki se na trgu še ne odvijajo in jih želimo spodbuditi z javnimi sredstvi in za dejavnosti, ki so oddaljene od trga.

•

DOPOLNJEVANJE IN SINERGIJE: Dopolnjevanje sredstev države s sredstvi, ki se dodeljujejo po tržnih načelih.

•

TRAJNOST: Vzpostavitev stabilnih linij financiranja kot npr. večletni programi, ki se izvajajo na podlagi “odprtih” postopkov

8

Ključna načela izvajanja kohezijske politike II.

•

FAZNI PRISTOP: Postopnost pri pridobivanju sredstev po posameznih fazah.

•

POVRATNOST: Preusmeritev v povratne vire financiranja, vključno z lastniškim financiranjem.

•

ENOTEN NASTOP: Na ravni celotne države se za vse institucije, vzpostavi enoten informacijski sistem, ki zagotavlja podporo izvajanju.

9

Partnerski sporazum I

•

Struktura osnutka dokumenta sledi pripravljeni predlogi in smernicam EK za pripravo Partnerskega sporazuma.

•

V PS je vključenih vseh pet skladov EU (KS, ESRR, ESS, ESKRP, ESPR), katerih skupna določila opredeljuje Skupni strateški okvir

•

Analiza potreb in potencialov zajema vsa identificirana prednostna področja financiranja iz skladov EU in je razdeljena na deset tematskih ciljev

10

Partnerski sporazum II.

•

V analizi je za vsak tematski cilj opredeljen prispevek k doseganju ciljev strategije Evropa 2020, upoštevana so specifična priporočila Sveta za Slovenijo, nabor prednostnih naložb je usklajen s stališčem služb Komisije t.i. „Position paper“.

•

Slovenija bo v obdobju 2014-2020 razpolagala z okvirno 4.079 mrd EUR sredstev (sredstva kohezijske politike in programa razvoja podeželja, brez ESPR (ribištvo)

11

Neformalni komentarji EK na PS, verzija 28.2.2014

• • • • • • Umestitve TC 2 v PS ? (problem širokopasovnih povezav na območjih belih lis na podeželju) Opredelitev do specifična priporočila Sveta znotraj posameznega TC Upoštevati in navesti izkušnje 2007-2013 ter jasno zapisati ali gre za nadgradnjo vlaganj ali nekaj novega Navezava na proces priprave Strategije pametne specializacije Komplementarnost med skladi Ustrezno dopolniti in spremeniti tekst , ki se nanaša na ESKRP in ESPR Kjer še nismo upoštevati komentarje EK na 1. osnutek PS (predvsem v delu kjer je EK podala negativno mnenje glede področij vlaganj) 12

Neformalni komentarji EK na PS, verzija 28.2.2014

• • • • Kazalniki rezultatov- zapisati kaj dejansko želimo doseči z vlaganji v okviru posameznega TC Nadaljnja prioritizacija področij vlaganj (skladno z razpoložljivimi sredstvi in izvedljivostjo) Dopolniti poglavje glede institucionalne ureditve, administrativne usposobljenosti, zmanjševanja administrativnih bremen ter predhodnega vrednotenja posameznega OP Končni verziji PS dodati priloge: tabele glede izpopolnjevanja predhodnih pogojenosti (skladno s smernicami EK za pripravo PS) ter seznam deležnikov, ki so vključeni v proces priprave PS 13

Osredotočenje

• • Izdatki (in delež) iz državnega proračuna namenjeni investicijam, investicijskim transferjem in subvencijam na področju znanja, konkurenčnosti in trga dela Z osredotočenjem na ta področja se bo raven investicij obdržala Vir: Sappra, MGRT, lastni izračuni 14

Osredotočenje

Vlaganja v znanja, raziskav, konkurenčnosti in zaposlovanja je potrebno krepiti tudi z vidika primerjave z ostalimi področij (okolje, kmetijstvo, itd), kjer se sredstva niso zniževala oziroma so se v 2012 celo nekoliko povečala. Za pozitivno gospodarsko rast je nujno to strukturo izdatkov izboljšati.

Izdatki iz državnega proračuna namenjeni investicijam, investicijskim transferjem in subvencijam zasebnim podjetjem in osebam na področju znanja, konkurenčnosti in trga dela in obseg teh izdatkov na ostalih področjih (okolje, kmetijstvo Vir: Sappra, MGRT, lastni izračuni 15

Predvidena sredstva po prioritetnih oseh

1. Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s Strategijo pametne specializacije za večjo konkurenčnosti in ozelenitev gospodarstva

VZHOD (ESRR): 280 mio € ZAHOD (ESRR): 242 mio €

2. Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast

VZHOD (ESRR): 399 mio € ZAHOD (ESRR): 197 mio € RRA, občine – kot partnerji v razvojnih projektih Na podlagi Strategije pametne specializacije se bodo oblikovali instrumenti/sheme/razpisi (povratna in nepovratna sredstva) za obe prednostne osi, ki bodo predstavljali podlago tudi za črpanje sredstev ESS.

16

3. Nizkoogljična družba

KS: 260 mio EUR

4. Prilagajanje na podnebne spremembe

VZHOD (ESRR): 30 mio € Kohezijski sklad: 50 mio € Podnebne spremembe in projekti s področja okolja in biotske raznovrstnosti Možna neposredna potrditev »od spodaj navzgor« projektov (na področju biotske raznovrstnosti) . Posebna pozornost bo namenjena projektnim iniciativam po načelu »od spodaj navzgor«.

5. Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnost

VZHOD (ESRR): 85 mio € ZAHOD (ESRR): 35 mio € Kohezijski sklad: 269 mio €

*URBAN (76 mio €) namenjen urbanim območjem.

Urban razvoj: izvajalec občine – 76 mio EUR) 17

7. Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile

VZHOD (ESS): 155 mio € ZAHOD (ESS): 146 mio €

8. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost

VZHOD (ESS): 112 mio € ZAHOD (ESS): 92 mio € VZHOD (ESRR): 13 mio € ZAHOD (ESRR): 15 mio €

9. Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine, aktivno staranje in zdravje

VZHOD (ESS): 85 mio € ZAHOD (ESS): 66 mio € VZHOD (ESRR): 25 mio € ZAHOD (ESRR): 20 mio €

10. Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava ter podpora razvoju NVO

VZHOD (ESS): 25 mio € ZAHOD (ESS): 35 mio € Regijske sheme: Spodbude za zaposlovanje na regionalni in lokalni ravni (potreben dogovor z MDDSZ o načinu izvajanja) Usklajevanje sektorskih vsebin na nacionalni ravni s potrebami regij:  oblikovanje shem/razpisov na nacionalni ravni in/ali  uvrščanje shem/razpisov v pripravo regionalnih razvojnih programov (RRP) in Dogovorov za razvoj regij (DRR) Podjetno v svet podjetništva (potreben dogovor z MDDSZ) Regijske štipendijske sheme Karierno svetovanje Pospeševanje socialnega gospodarstva in socialnih podjetij (potreben dogovor z MDDSZ o načinu izvajanja)   Možni ukrepi po regionalnem pristopu oz. »od spodaj navzgor«:  Spodbude za zaposlovanje na regionalni in lokalni ravni  Podjetno v svet  podjetništva Regijske štipendijske sheme Karierno svetovanje Pospeševanje socialnega gospodarstva in socialnih podjetij 18

Pregled komentarjev razvojnih svetov kohezijskih regij na PS in OP

PREDLOGI, DOPOLNITVE IN KOMENTARJI POJASNILA

Osredotočenje na manj vsebinskih prioritet in podati jasne usmeritve regijam za pripravo programov in projektov.

Pripomba ni skladna z drugimi pripombami, ki se nanašajo na prerazporeditev sredstev na druge PO, iz tistih kjer je stopnja minimalne osredotočenosti presežena in s tistimi, ki predlagajo dodatna področja za vključitev v besedilo PS/OP.

Jasne usmeritve regijam glede priprave programov in projektov so bile podane že v letu 2012. Pripravljavci RRP jev bodo morali pri identifikaciji prioritetnih razvojnih investicijskih področij/projektov uporabiti naslednja merila: • Vsebina/namen: • rast in delovna mesta, razvoj človeškega potenciala, pozitiven vpliv na okolje; • prednost ukrepi, ki imajo sinergijske učinke med zgoraj • • navedenimi področji, vzporednimi insititucionalnimi in strukturnimi spremembami in ki podpirajo regionalno celovitost, specializacijo, med-regionalno sodelovanje, itd.

Finančna učinkovitost: največji učinki/€ Izvedljivost 19

Del sredstev, ki presega minimalne zahteve EU (PO 1 in 2) za osredotočenje se nameni za TC, ki nimajo dovolj sredstev Neskladna pripomba s predlogi, da je potrebno osredotočanje na manj vsebinskih prioritet. Predlagana stopnja osredotočanja je razvojno naravnana saj omogoča vlaganja na področja MSP in RRI, ki so v času krize upadla, so pa nujna za razvojni preboj Slovenije. Tematski cilj 2 (IKT) bi potreboval enako obravnavo kot vsi ostali tematski cilji.

Odločitev Vlade RS in resorjev glede umeščanja e-storitev in e vsebin je, da se tovrstni ukrepi vključijo v programe znotraj posameznih TC, zato je TC 2 nepotreben. Odločitev o financiranju dostopa do širokopasovnih povezav vlada še ni sprejela.

20

Pristop CLLD bo podprt s sredstvi EKSRP in ESPR, ki so se za obdobje 2014-2020 celo povečala. Financiranje programa CLLD tudi iz sredstev strukturnih skladov kohezijske politike (ESRR, ESS).

Del vsebin programa CLLD tudi iz področij vlaganj iz ESRR in ESS je že zajet v osnutku OP za izvajanje sredstev strukturnih skladov kohezijske politike (socialno podjetništvo, medgeneracijsko sodelovanje, ..) ostala predlagana področja vlaganj pa niso bila identificirana kot prioritetna. Zaradi omejenih sredstev, ki so na voljo, zahtev po osredotočenosti sredstev, omejenih vsebin, ki bi jih lahko financirali v okviru ESRR, ter z vidika gospodarnosti ta instrument za ESSR in ESS ne bo uporabljen. Predlogi se nanašajo na infrastrukturne projekte, za katere je EK podala negativno mnenje. Posamezne predlagane vsebine bodo lahko sofinancirane v okviru celovitih projektov, v katerih bodo predstavljale manjši delež vlaganj ne pa kot samostojno področje vlaganj (npr. kolesarske steze, tematske poti, kulturna dediščina...).

Za novo programsko obdobje bo potrebna ponovna potrditev LAS (potrditev že obstoječe LAS iz programskega obdobja 2007-2013 z morebitnimi dodatnimi območji kot npr. združevanje LAS oz priključitev belih lis oz. nove LAS na območju belih lis). Predvideva se nekoliko spremenjene kriterije glede na dosedanje obdobje. Cilj pa ni večanje temveč manjšanje števila LAS. 21

Pretekla perspektiva: povečanje razlik na področju RRI med obema KR. V novi FP omogočiti razvoj raziskovalne odličnosti tudi v VKR/Spremeniti navedbe, da se bodo s sredstvi RRI zlasti nadgrajevali obstoječi centri znanja. To pripomba je upoštevana v novi različici Partnerskega sporazuma. Dikcija se bo ustrezno spremenila tudi v operativnem programu. Ukrepi namenjeni trajnostnemu razvoju mest se razširijo na območje vseh 11 mestnih občin Mehanizem CTN: uporaba na določenih teritorijih, kjer so prepoznani specifični teritorialni izzivi. V Sloveniji smo se odločili, da bomo mehanizem uporabili za ukrepe trajnostnega razvoja mest. Na podlagi zahtev EK opredeliti kriterije za izbor št CTN. Izbor mest je bil pripravljen na podlagi sklopa prostorskih in okoljskih kriterijev (kakovost zraka). Morebitne dodatne širitve mest na SVRK ne podpiramo, ker menimo, da je že zdaj število CTN (pre)veliko. Kljub temu pa smo MzIP posredovali pobudo in pričakujemo njihovo strokovno razlago ali je morebitna širitev utemeljena. 22

Predlog podpori skupnih shem RRAjev Na dveh sestankih s predstavniki RRAjev smo se dogovorili o spremembah besedila OP na način, da bo možno financiranje tudi regionalnih programov/projektov/shem, seveda ob pogojih, da bodo ti projekti pripravljeni kakovostno in celovito ter stroškovno učinkovito in da bo vsebina usklajena tudi z relevantnimi resorji. Od predlaganih ne bomo podprli izgradnje regionalnih kolesarskih poti, inkubatorjev in tehnoloških parkov (mogoča bo priprava v okviru prednostne osi 1).

Oblikovanje enotnega organa upravljanja za celo Slovenijo, pa tudi enotne razvojne platforme, je dobrodošlo, vendar le ob krepiti regionalne ravni in doseganju ustrezne ravni decentralizacije (vsaj načelno alokacijo sredstev na regije – glede na razvojne potrebe) Kvot za regijske projekte ne bo vnaprej določenih. Podpora bo lahko namenjena vsem kakovostnim regijskim projektom, ki bodo oblikovani tako, da bodo prispevali k doseganju ciljev in rezultatov v okviru posamezne prednostne naložbe.

V PS je osnovna struktura izvajanja predstavljena. Tehnična pomoč je predvidena za krepitev administrativne kapacitete tudi na regionalni ravni.

23

Premalo poudarka na prehranski in energetski samooskrbi Vidik prehranske samooskrbe je vključen v PRP, kjer je ena od petih identificiranih potreb PRP 2014 - 2020 je tudi "Pospešitev procesov strukturnega prilagajanja v kmetijstvu ter s tem ustvarjanje pogojev za povečanje produktivnosti slovenskega kmetijstva in dvig stopnje samooskrbe". Energetsko samooskrbo bo mogoče podpreti v okviru 3. PO, v PN za OVE - podpora pilotnim projektov lokalnih skupnosti za doseganje energetske samozadostnosti.

Sanacija onesnaženosti zemlje in zraka kot posledice industrializacije Ne bo izpostavljena kot taka, v okviru CTN, bi bilo mogoče načeloma financirati tovrstne projekte, če bodo vključeni v celostne strategije trajnostnega razvoja mest in bodo prispevale k doseganju ciljev v okviru relevantnih prednostnih naložb.

Ni seznama velikih projektov V okviru OP so zaenkrat veliki projekti predvideni le v okviru 6 PO, v primeru potrjene faznosti projektov okoljske infrastrukture tudi v okviru 5 PO. 24

Sprememba uvoda, kjer je govora o enotnem pristopu za obe KR, saj menijo, da tega ni mogoče uporabiti na vseh področij zaradi specifike posamezne regije. V OP ni vsebinske ločnice med V/Z regijo, razen po razdelitvi sredstev, ki je po njihovem mnenju narejena na palec, brez resne vsebinske analize potreb na terenu in absorpcijskih zmožnosti. Uvod se je že in se bo še bistveno spremenil, tako da bo pripomba smiselno upoštevana. Pri pripravi RRP jev je poleg OP za kohezijsko politiko obravnavati tudi OP, za podeželje in ribištvo, ter čezmejne programe.

Pripombe na PRP in OP Ribištvo posredovati resornemu ministrstvu. Čezmejni programi: njihova priprava je v teku, konkretni predlogi glede oblikovanja vsebin so zelo dobrodošli.

25

Ni posebnih ukrepov za financiranje: lesno predelovalne industrije, projektov prehranske samooskrbe, širokopasovna omrežja, turizem, kultura, stara mestna/vaška jedra, športna infrastruktura, varovana stanovanja/stanovanjske enote./Identificirati panoge, v katere je smiselno vlagati in sofinancirati raziskave (lesna industrija, kovinska industrija, trajnostna gradnja, mobilnost, energetska učinkovitost) V OP posameznih gospodarskih panog/sektorjev ne bomo izpostavljali, ker je ključni namen, da s sredstvi podpremo dobre projekte. Del odgovorov na te predloge bo dala Strategija pametne specializacije, ki bo opredelila sektorje, kjer ima Slovenija konkurenčno prednost in kamor je smiselno vlagati v prihodnje. Določeni predlogi npr. športna infrastruktura so jasne negativne prioritete EK (v t.i. Position paper) in zato to področje s sredstvi ESI ne bo podprto. Prav tako tudi podpori področju kulture in kulturne dediščine per-se EK ne vidi kot prioritetnega področja. Te vsebine je/bo mogoče podpreti v kontekstu celovitih projektov, če bodo predstavljali manjši delež sredstev podpore. Vaška jedra vsebinsko sodijo v okvir PRP. Varovana stanovanja so vključena v kontekstu deinstutionalizacije.

Višina/delež sredstev, ki so predvidena za izgradnjo/obnovo javne infrastrukture prenizek, ker so potrebe v vzhodni kohezijski regiji še vedno ogromne.

V pretekli FP je bilo veliko sredstev porabljenih za izgradnjo relevantne javne infrastrukture. Poraba ni bila vedno optimalna (časovno in finančno). Nova FP: vlaganja na področja, ki lahko srednje ali dolgoročno prinesejo največje multiplikativne učinke pogoji za večji priliv sredstev v (občinske) proračune  hitrejša  izgradnja manjkajoče infrastrukture. Kljub temu celoten KS namenjenih izgradnji infrastrukture. Dobrodošle navedbe o konkretnih potrebah po tovrstnih investicijah in sicer iz finančnega pa tudi iz vsebinskega vidika. 26

Nujno je predvideti uporabo finančnih mehanizmov, kot so garancijske sheme za MSP ter sklad za male projekte.

Glede finančnih instrumentov je v izdelavi t.i. ocena vrzeli. Analiza bo pokazala, kje in kakšne vrste FI je v Sloveniji smiselno ohraniti oziroma jih je treba razviti. V trenutnem besedilu OP dikcija omogoča, da se dodeljevanje finančnih spodbud podjetjem prilagodi za nacionalno in regionalno raven, kar je ustrezen nastavek, ki omogoča nadaljnji razvoj garancijskih shem ter sklada za male projekte, če se bo to izkazalo kot ustrezno.

Od subvencij se je treba preusmeriti k povratnim virom financiranja pod ugodnejšimi pogoji.

Splošna usmeritev za novo finančno perspektivo je, da sredstva v prvi vrsti uporabljamo kot povratna. To se v dokumentu kaže v navedbah pri posamezni prednostni naložbi. Vsekakor bomo pripombo upoštevali in že v delu, kjer je opredeljena strategija OP, bolj jasno zapisali to usmeritev.

Problematika mladih si zasluži posebno poglavje v programskih dokumentih. Problematiki mladih je v OP namenjena celotna prednostna naložba v okviru Prednostne osi 7 (zaposlovanje). 27

Ni jasno koliko sredstev bo na voljo za regijske projekte niti kateri projekti se bodo lahko financirali.

Kvot za regijske projekte ne bo vnaprej določenih. Za EK kvote niso sprejemljive. Podpora bo lahko namenjena vsem kakovostnim regijskim projektom, ki bodo oblikovani tako, da bodo prispevali k doseganju ciljev in rezultatov v okviru posamezne prednostne naložbe.

NI pravega vsebinskega sodelovanja med MGRT in razvojnim svetom.

SVRK predlaga ustanovitev delovnih skupin za vsebinsko usklajevanje na operativni ravni.

Kdaj bo pripravljena nacionalna kohezijska uredbo, navodila, pravilniki in razpisi za novo FP?

Ključna poudarka za novo finančno perspektivo sta ocenjevanje uspešnosti na podlagi doseganja rezultatov in ciljev ter uvedba e kohezije. Vzpostavljena je delovna skupina predstavnikov organa upravljanja in Ministrstva za finance za vzpostavitev sistema izvaja, ki bo omogočal uvedbo vseh poenostavitev, ki jih omogočajo uredbe, predvsem pa takšen sistem, ki bo osredotočen na doseganje kazalcev, rezultatov in opredeljenih ciljev oz. vsebine projektov na način, da bodo izvajalci projektov in uradniki kot skrbniki čim bolj razbremenjeni administrativnih bremen. 28

Kateri razpisi so predvideni v letih 2014 in 2015?

Slovenija mora vse napore usmeriti v zaključevanje perspektive 2007-2013. Poleg tega je treba vzpostaviti sistem, ki bo temeljil na doseganju rezultatov in ciljev na podlagi sinergijskih učinkov različnih instrumentov za naslednjih 9 let.

Zato bodo v letu 2014 predvidoma objavljeni razpisi za mlade in najbolj socialno ogrožene, medtem ko se za druga področja predvidevajo razpisi z začetkom leta 2015.

Oblikovanje kriterijev ne sme favorizirati podjetij v osrednjeslovenski regiji Zaradi delitve sredstev med V in Z in dejstva, da so ta neprenosljiva menimo, da za favoriziranje podjetij iz osrednjeslovenske regije ni bojazni. Kljub temu pa bodo dobrodošli konkretni predlogi v obliki pripomb v samem besedilu dokumenta (sledljivostni način), kako je mogoče preko vodilnih načel za izbor projektov v okviru vsake relevantne prednostne nalože oblikovati rešitve, ki bodo zagotavljale, da takega favoriziranja ne bo. V prakso je treba spraviti zahtevnejše projekte z modeli javno-zasebnih partnerstev Javno zasebno partnerstvo bomo, tam, kjer je smiselno in relevantno umestili v besedilo pod vodilnimi načeli za izbor.

29

Širitev nabora upravičencev z občinami.

Nabor upravičencev bomo pri relevantnih prednostnih naložbah smiselno razširili. Poslovne in obrtne cone, poslovni objekti ter intenzivna promocija in marketing za prodor na tuje trge.

V primerih, ko bo tovrstna podpora nujna za izvedbo celovitega projekta, bo mogoče podpreti tudi te (v manjšem obsegu). Investicije v gospodarsko infrastrukturo ne bodo prednostno podprte. V primeru, da ne bi bilo možno umestiti sofinanciranje turistične infrastrukture pod prednostno naložbo 5.3., se naj umesti pod prednostno os 2.

V primerih, ko bo tovrstna podpora nujna za izvedbo celovitega projekta, bo mogoče podpreti tudi te (v manjšem obsegu).

Turistična infrastruktura, tako kot ostala infrastruktura v novi finančni perspektivi ni prednostna usmeritev. V preteklem obdobju smo tudi s pomočjo evropskih sredstev podprli veliko tovrstnih projektov, zato se je v novi FP treba usmeriti v oblikovanje novih turističnih produktov in storitev, kar bo mogoče podpreti v okviru prednostne osi 2. 30

Večji poudarek je treba dati start up podjetništvu in kariernim kompetenčnim centrom.

Doda se področje TNI.

Nadgradnja energetske oskrbe regije za potrebe gospodarstva Investicije v izgradnjo regijskega kolesarskega omrežja, infrastruktura za urejanje mirujočega prometa v manjših mestih, izgradnja polnilnih postaj za e-vozila Novogradnjah objektov zaradi zagotavljanja nujnih potreb po povečanju kapacitet v vrtcih in šolah Start up podjetništvo je vključeno kot predmet podpore, prav tako so ukrepi kompetenčnih centrov vključeni v okviru prednostne osi, ki pokriva vseživljenjsko učenje.

Tuje neposredne investicije kot take ne bodo podprte s sredstvi EU. Podpora bo namenjena izboljšanju podpornega okolja za ta namen.

Veliki energetski infrastrukturni projekti ne morejo biti predmet financiranja. Eden od razlogov je tudi ta, da tovrstnih projektov EK ni v t.i. position paperju ni prepoznala kot področja vlaganj. Ukrepi za trajnostno mobilnost v mestih bodo podprti v okviru te prednostne osi, tako da bo mogoče določene predlagane vsebine podpreti, ob pogoju, da bodo temeljile na celovitih strategijah trajnostne mobilnosti v mestih.

Novogradnje ne bodo podprte saj ne prispevajo k doseganju ciljev zmanjšanja emisij TGP in povečanja učinkovite rabe energije. Poleg tega je treba upoštevati tudi predvidene demografske trende.

31

Plinifikacija in zagotovitev zadostne moči električne energije Tovrstne investicije niso predvidene, saj menimo, da se mora to financirati iz drugih virov.

Sredstva za energetsko sanacijo ne smejo biti namenjena le sofinanciranju obnove stavb državne uprave, ki so predvsem v Ljubljani. V OP bo mogoča sanacija stavb v javnem sektorju, ne le stavb državne uprave, tako da bodo upravičenci so tudi občine.

Širitev ukrepov poplavne varnosti na druga območja v regiji Širitev ukrepov na druga območja v regiji zaradi omejenih sredstev ni mogoča. Izbrane lokacije so predlagane s seznama 61 območij, ki so najbolj ogrožena in so hkrati najhitreje izvedljive.

Identifikacija in sanacija plazovitih območij, namakalni sistemi Smiselno bo vključena pripomba glede plazovitih območij. Področje namakalnih sistemov je tema za PRP.

Več namenskih sredstev za prednostno os 5 Obsega sredstev ne bo mogoče povečati iz sredstev ESRR glede na to, da menimo, da je v trenutni gospodarski situaciji večino sredstev treba osredotočati na ukrepe, ki bodo zagotavljali dolgoročen gospodarski razvoj. 32

Dodati odvajanje in čiščenje odpadnih voda – pod 2000 PE Sanacija degradiranih območij zaprtih odlagališč odpadkov Glede na trenutno stanje, kjer Sloveniji grozi, da do konca 2015 ne bo izpolnila zahtev glede opremljenosti z čistilnimi napravami nad 2000 PE, je odločitev, da osredotočimo vlaganja in iz ESI sredstev ne financiramo izgradnje malih ČN. Zaradi omejene količine sredstev tovrstnih ukrepov v novi FP ne bo mogoče podpreti.

Sežigalnica na Koroškem ob regijskem centru za ravnanje z odpadki Sežigalnice ne bo mogoče podpreti zaradi omejene količine sredstev. Poleg tega, je upravičenost vlaganj v sežigalnice, vprašljiva tudi s strani EK, ki jih bi podprla le izjemoma. Podpreti vso turistično infrastrukturo in drugo javno infrastrukturo v turističnih območjih V primerih, ko bo tovrstna podpora nujna za izvedbo celovitega projekta, bo mogoče podpreti tudi te (v manjšem obsegu). Podpora bo mogoča v sklopu projektov, ki bodo prispevali k ciljem varstva narave in hkrati prispevala k razvoju turizma in delovnih mest na teh območjih. Fokus je varovanje evropsko ogroženih habitatov in vrst.

33

Razvoj prometne infrastrukture je predpogoj za uspešno realizacijo vseh ostalih zastavljenih razvojnih ciljev in ukrepov v regiji V kontekstu izboljševanja konkurenčnosti gospodarstva in lažjega dostopa do trga dela, potrošnikov in mednarodnih dobavnih verig za podjetja je ključnega pomena tudi ustrezna prometna infrastruktura. Stališče služb Komisije o pripravi sporazuma o partnerstvu in programov v Sloveniji za obdobje 2014 – 2020 prepoznavajo potrebo po vlaganjih predvsem v modernizacijo železniškega omrežja in v ukrepe za spodbujanje trajnostne mobilnosti v mestih. Poleg teh dveh področij pa bo Slovenija del sredstev ESI namenila tudi za izgradnjo regionalnih cestnih povezav v kohezijski regiji vzhodna Slovenija ter v odpravo ozkih grl na izgrajenem AC omrežju.

Vključitev naložb v cestno infrastrukturo; ureditev cestne infrastrukture v in izven turističnih območij Konkretni projekti bodo opredeljeni na podlagi predlogov MzIP, ki temeljijo na razvitem modelu in bodo sestavni del Celovite resolucije do leta 2030, ki je predmet predhodnih pogojenosti.

34

Izgradnja kolesarskega omrežja, izgradnja parkirišč »park and ride«, spodbujanje javnega potniškega prometa za trajnostni razvoj Ukrepi za razvoj javnega potniškega prometa v mestih bodo vključeni v prednostno naložbo trajnostna mobilnost v okviru 3. prednostne osi.

Železniška infrastruktura Večina sredstev v okviru 6. prednostne osi bo namenjena razvoju železniške infrastrukture. Tovrstni projekti so lahko podprti tudi v okviru CEF (nacionalna ovojnica).

Obnova obstoječega cestnega omrežja v regijah Uvrstitev letališč v okvir prednostne osi za promet Gozdna cestna infrastruktura Za regionalne ceste so na voljo omejena sredstva, vendar bodo projekti odobreni na podlagi predlogov MzIP, ki temeljijo na razvitem modelu in bodo sestavni del Celovite resolucije do leta 2030, ki je predmet predhodnih pogojenosti.

Letališka infrastruktura ni upravičena financiranja s sredstvi skladov EU, EK jo navaja v Position paper in v komentarjih na 1. osnutek PS kot negativna prioriteta.

Mogoča podpora v okviru PRP.

Nadaljevanje izvajanje programa Podjetno v svet podjetništva/Regijskih štipendijskih shem Na dveh sestankih s predstavniki RRAjev smo se dogovorili o spremembah besedila OP na način, da bo možno financiranje tudi regionalnih programov/projektov/shem, seveda ob pogojih, da bodo ti projekti pripravljeni kakovostno in celovito ter stroškovno učinkovito in da bo vsebina usklajena tudi z relevantnimi resorji.

35

Dopolnitev ukrepov za sofinanciranje investicij v osnovno zdravstvo Prioritetne investicije so povezane z deinstuticionalizacijo (združevanje socialnih in zdravstvenih storitev) Dopolnitev ukrepov za možnost sofinanciranja investicij v vrtce, šole, srednje šole in visoko šolstvo Vlaganja v tovrstno infrastrukturo v novi FP niso prednostna. Vlaganja v prenovo tovrstnih objektov bodo mogoča v segmentu, ki se nanaša na energetsko sanacijo.

Podpora izvajanju manjših projektov NVO Bo omogočena.

Decentralizacija sredstev tehnične pomoči/prenos dela nalog in sredstev tehnične pomoči na nižji, regionalni nivo Tehnična pomoč je predvidena za krepitev administrativne kapacitete tudi na regionalni ravni. Kvot-oz predlagane načelne alokacije sredstev na posamezno regijo v obdobju 2014-2020 ne bo. Tehnična pomoč bo namenjena zgolj krepitvi administrativne usposobljenosti za črpanje EU sredstev in ne za delovanje institucij kot takšnih.

Sredstva za delovanje sekretariata razvojnih svetov kohezijskih regij do konca programskega obdobja 2014 2020 Samo delovanje sekretariata s sredstvi EU ne bo mogoče podpreti, ker delovanje institucij kot takih EU skladi ne bodo podpirali. Podprti bodo celoviti projekti z jasnimi rezultati in kazalniki, ki bodo prispevali k doseganju opredeljenih specifičnih ciljev, tehnična pomoč pa bo namenjena za institucije, ki upravljajo z EU skladi in za učinkovito izvajanje samih projektov EU skladov (krepitev zmogljivosti upravičencev ipd) 36

Mnenje EK I.

EK v neformalnih komentarjih ne podpira (tudi izhajajoč iz izkušenj 2007 2013):

– – veliki energetski infrastrukturni objekti (npr. gradnja HE…) letališka infrastruktura, parkirišča, navaja pa tudi zadržek glede investicij v ceste, zaradi nizke dodane vrednosti na ravni EU – pogoj za projekte znotraj PO 6 v OP predstavlja Nacionalni program razvoja prometa in prometne infrastrukture, katerega osnutek naj bi bil pripravljen aprila 2014 – čistilne naprave pod 2000 PM – kulturni in turistični objekti (teh je bilo že dovolj sofinanciranih z EU sredstvi, sedaj je treba delati na vsebini in dodani vrednosti) – – športna infrastruktura kolesarske poti, ki bodo lahko podprte le v okviru celovitih projektov v okviru katerih bodo predstavljale manjši delež sredstev ne pa kot samostojna vsebina/ projekt.

37

Mnenje EK II.

• KVOTE NISO SPREJEMLJIVE – v okviru ESRR in ESS kvote ne bodo vnaprej določene. Podpora bo namenjena vsem kakovostnim regijskim projektom, ki bodo oblikovani tako, da bodo prispevali k doseganju ciljev in rezultatov v okviru posamezne prednostne naložbe.

•

KONKRETNIH REGIJSKIH PROJEKTOV SE V PS IN OP NE

NAVAJA - OP verzija 20.1.2014 za poglavje 4: „predlagani

pregled potencialnih prioritet (str 142 1.) se naj zbriše iz osnutka OP, ker večina predlaganih ukrepov predstavlja negativno prioriteto za EK (predhodno že navedeno v Position

paper kot tudi v neformalnih komentarjih na PS“.

38

Mnenje EK III.

• IKT-PODPORA ŠIROKOPASOVNEMU INTERNETU (ni bila navedena v t.i.

Position paper kot identificirana prioriteta za SI s strani EK in na to so nas tudi opozorili v okviru komentarjev podanih na 1. osnutek PS (julij 2013).

Že takrat pa so nas pozvali, da se opredelimo glede reševanja problematike belih lis na podeželju, če le te predstavljajo oviro za gospodarski razvoj na teh območjih (opredelitev MKO v okviru priprave PRP). Podoben komentar je EK podala na PS (verzija 28.2.), čeprav sedaj Ek želi celovito informacijo s strani SI kako bomo dosegali cilje Digitalne agende in s katerimi viri).

• SPREJETA ODLOČITEV, DA NI SEKTORSKEGA PRISTOPA, kar pomeni, da ni izpostavljanja posameznih panog v PS in OP- narejena bo le navezava na Strategijo pametne specializacije v okviru katere bodo opredeljena področja vlaganj-EK se s tem pristopom strinja.

39

Hvala za pozornost!

Dokumenti (PS in OP) na voljo na spletni strani: http://www.svrk.gov.si/