Transcript Kratka predstavitev vsebine - Statistični urad Republike Slovenije

Novinarska konferenca
Statističnega urada RS in
Ministrstva za finance
19. januar 2011
www.stat.si/nk
Vsebina:
•
Medinstitucionalno sodelovanje na področju
makroekonomskih in finančnih statistik
mag. Irena Križman, generalna direktorica, Statistični urad RS
•
Sektor države in širši javni sektor
Stane Vencelj, vodja Sektorja za analize, metodologije in bilance
javnega sektorja, Ministrstvo za finance
•
Poročanje SURS-a o primanjkljaju in dolgu sektorja
država v skladu s postopkom o presežnem
primanjkljaju (EDP poročanje)
Andrej Flajs, sektor za nacionalne račune, Statistični urad RS
Medinstitucionalno sodelovanje na
področju makroekonomskih in finančnih
statistik
mag. Irena Križman, generalna direktorica,
Statistični urad RS
Dolžnost SURS-a, da pojasni podatke o
dolgu in primanjkljaju
6. člen Zakona o državni statistiki (Ur.l. RS, št.
45/1995, št. 9/2001:
Urad zagotavlja uporabnikom pogoje za
pravilno tolmačenje zbranih in obdelanih
podatkov, odziva pa se tudi na primere
naključne ali namerne napačne uporabe
statističnih podatkov, kar bi lahko vplivalo na
javno mnenje.
Letni program statističnih raziskovanj 2011
(Uradni list RS, št. 93/2010 z dne 25. 11. 2010 )
določa:
• Statistično raziskovanje: Statistika primanjkljaja in dolga
države
• Pooblaščeni izvajalci: BS, MF, SURS
• Vsebina: Izračun primanjkljaja in dolga države v skladu z
metodologijo ESA 95 in priročnikom za pripravo poročila o
primanjkljaju in dolgu države.
• Namen: Poročanje o primanjkljaju in dolgu države Evropski
komisiji za presojo izpolnjevanja maastrichtskih kriterijev.
• Delo v tekočem letu: Spremljanje metodoloških sprememb in
vključevanje relevantnih podatkov v tekoče poročilo. Objava in
posredovanje poročil v Eurostat.
• Kdo mora dati podatke in kdaj: MF, občine, ZPIZ, ZZZS, javni
skladi, javne agencije, javni zavodi in druge enote sektorja država
ter Banka Slovenije.
• Rok objave: najkasneje do 15.3. za prvo poročanje in do 15.9. za
drugo poročanje.
• Obveznost poročanja: obvezno
Dogovor o medinstitucionalnem sodelovanju SURS,
BS, MF (del, vezan na dolg in primanjkljaj)
• Za metodologijo priprave poročila o primanjkljaju in dolgu države
(EDP poročilo) je odgovoren SURS.
• EDP poročilo za prvo poročanje v letu pripravijo v sodelovanju
SURS, MF in BS na osnovi razpoložljivih informacij za preteklo leto.
• Napovedi oziroma ocene za tekoče leto (leto, v katerem se
pripravlja poročilo) v celoti pripravi MF.
• EDP poročilo za drugo poročanje v letu pripravijo v sodelovanju
SURS, MF in BS. Napovedi oziroma ocene za tekoče leto (leto, v
katerem se pripravlja poročilo) so v celoti odgovornost MF.
• Za pripravo podatkov o dolgu za EDP poročilo za prvo in drugo
poročanje je v celoti odgovorno MF.
• SURS posreduje BS podatke EDP poročila najkasneje delovni dan
pred rokom za posredovanje Evropski komisiji (Eurostatu).
• EDP poročilo objavlja in pošilja Evropski komisiji (Eurostatu) SURS.
MF in SURS pripravita obrazložitev poročila in ga objavita na
spletnih straneh.
Sektor države in širši javni sektor
Stane Vencelj, vodja Sektorja za analize,
metodologijo in bilance javnega financiranja,
Ministrstvo za finance
Standardna klasifikacija institucionalnih
sektorjev razvršča institucionalne enote v 5
institucionalnih sektorjev:
1.
2.
3.
4.
5.
SEKTOR NEFINANČNIH DRUŽB (S.11)
SEKTOR FINANČNIH DRUŽB (S.12)
SEKTOR DRŽAVE (S.13)
SEKTOR GOSPODINJSTEV (S.14)
SEKTOR NEPRIDOBITNIH INSTITUCIJ
(S.15)
RA Z VR ST IT E V EN O T IN ST IT UC IO N AL NE G A
SE K TO R JA D R ŽA V E V P O D SE K TO R JE P O ES A - 95
S .1 31 1 EN O TE C EN T RA L NE
D RŽ A VE :
D RŽAVN I
PRORACU N
S .13 1 3
EN O TE L O KA L NE
D RŽ A VE :
PRO RACU NI OBCIN
NEPO SREDNI UPOR ABNIKI
OBCINS KIH PRO RACU NOV
NEP OSRE DNI UP ORABN IK I
DRŽ AV NEG A PR ORACUNA
JA VN I Z A VO D I , K I JIH
N A D Z IR A JO LO K AL N E E N O T E D R Ž AV E
IN K A T ER IH P R I ST O JN O ST I SO O ME JEN E
N A L OK A LN O R A V EN D R Ž A VE
JA V N I SK L A D I
N A LO K AL N I R A VN I D R Ž A V E
JAV N I ZA V OD I, K I JIH
N AD ZIR A C E N TR A LNA D R ŽAV A IN
K ATE RI H P R IS TOJN O S TI V E LJ AJO
NA Š IRŠ E M OZE MLJU D RŽ AV E
J AV NI SKL ADI
NA RAVNI DRŽ AVE
J AVN E AGENCIJ E
NA RAVNI DRŽ AVE
S LOV E N S KA O DŠ K OD N INS K A
D RU ŽB A (S OD )
S.1314 SKLADI SOC IALNEGA
ZAVAROVANJA :
ZAVO D ZA
POK OJ NINSKO
IN INV ALID SKO
Z AV AROV AN J E
ZAVO D ZA
ZDR AVSTVENO
Z AV AROV AN J E
K AP I TALS K A D R UŽB A (KA D ) – del
ENOTE INSTITUCIONALNEGA SEKTORJA DRŽAVA
(S.13)
PO STANJU 31.12.2009
SKUPAJ: 2.696 ENOT
ENOT CENTRALNE RAVNI DRŽAVE (S.1311)
179
NEPOSREDNIH UPORABNIKOV DRŽAVNEGA
PRORAČUNA
332
JAVNIH ZAVODOV
11
JAVNIH SKLADOV
9
JAVNIH AGENCIJ
1
SOD
8
DRUGE ENOTE
540
2.153 ENOT LOKALNE RAVNI DRŽAVE (S.1313)
210
892
1.017
21
13
3
OBČIN
KRAJEVNIH SKUPNOSTI
JAVNIH ZAVODOV
JAVNIH SKLADOV
DRUGE ENOTE
ENOTE SKLADOV SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
(S.1314)
1
ZPIZ
1
ZZZS
1
KAD
RAZVRSTITEV INSTITUCIONALNIH ENOT V
ŠIRŠI JAVNI SEKTOR
JAVNI SEKTOR
(PUBLIC SECTOR)
INSTITUCIONALNE
ENOTE
SEKTORJA DRŽAVE
INSTITUCIONALNE ENOTE
CENTRALNE RAVNI
DRŽAVE
NEFINANCNE
IN FINANCNE DRUŽBE
POD JAVNIM NADZOROM
FINANCNE
DRUŽBE
PO JAVNIM
NADZOROM
CENTRALNA
BANKA
INSTITUCIONALNE ENOTE
LOKALNE RAVNI
DRŽAVE
SKLADI SOCIALNEGA
ZAVAROVANJA
FINANCNE
DRUŽBE POD
JAVNIM
NADZOROM
(BANKE,
ZAVAROVALNICE.
DRUGE FINANCNE
DRUŽBE POD
JAVNIM NADZOROM
IN V PRETEŽNI
LASTI DRŽAVE
NEFINANCNE
DRUŽBE POD
JAVNIM
NADZOROM
(JAVNA PODJETJA,
JAVNE
GOSPODARSKE
DRUŽBE, KI SO
V PRETEŽNI LASTI
DRŽAVE
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE
POROČILO O PRIMANJKLJAJU IN
DOLGU DRŽAVE – OKTOBER 2010
- pripravljeno na osnovi metodologije ESA 95 -
Ljubljana, november 2010
Tabela 2: STANJE KONSOLIDIRANEGA DOLGA DRŽAVE PO PODSEKTORJIH
- IZRAČUNI PO METODOLOGIJI ESA 95 2006
2007
2008
2009
2010
napovedi
v mio. EUR
S. 13 KONSOLIDIRAN DOLG DRŽAVE SKUPAJ (1)
8.288,70
8.084,91
8.388,77
12.518,94
13.558,69
S.1311 ENOTE CENTRALNE RAVNI DRŽAVE
8.208,56
8.008,51
8.299,81
12.182,42
13.022,48
235,71
255,12
353,62
519,59
619,61
3,13
2,79
2,66
2,50
52,31
158,69
181,50
267,32
185,57
135,72
S.1313 ENOTE LOKALNE RAVNI DRŽAVE
S.1314 SKLADI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
KONSOLIDACIJA DOLGA MED PODSEKTORJI DRŽAVE
% v BDP
S. 13 KONSOLIDIRAN DOLG DRŽAVE SKUPAJ (1)
26,7
23,4
22,5
35,4
37,9
S.1311 ENOTE CENTRALNE RAVNI DRŽAVE
26,4
23,2
22,2
34,4
36,4
S.1313 ENOTE LOKALNE RAVNI DRŽAVE
0,8
0,7
0,9
1,5
1,7
S.1314 SKLADI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
0,0
0,0
0,0
0,0
0,1
0,5
0,5
0,7
0,5
0,4
KONSOLIDACIJA DOLGA MED PODSEKTORJI DRŽAVE
(1)
Podatki o dolgu so v obdobju 2006 - 2009 konsolidirani (zmanjšani za zneske dolga med enotami sektorja države).
Za leto 2010 je višina konsolidacije dolga znotraj sektorja država ocenjena.
KONSOLIDIRANI DOLG SEKTORJA DRŽAVA V LETIH 2000 - 2010
(V % BDP)
37,9
40,0
35,4
35,0
30,0
26,8
26,8
28,0
27,5
27,2
27,0
26,7
23,4
25,0
22,5
20,0
15,0
10,0
5,0
0,0
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
napov edi
A. STANJE DOLGA SEKTORJA DRŽAVA PO ESA-95
31.12.
I. DOLG ŠTIRIH BLAGAJN JAVNEGA FINANCIRANJA SKUPAJ
- V mlrd EUR
31.12.
31.12.
31.12.
2009
2010
2011
2012
realizacija
ocena
napoved
napoved
11,54
12,44
14,56
14,46
32,6%
34,8%
39,1%
37,0%
11,08
11,88
13,96
13,80
31,3%
33,2%
37,5%
35,4%
0,46
0,56
0,60
0,66
1,3%
1,6%
1,6%
1,7%
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,97
1,12
1,12
1,13
2,7%
3,1%
3,0%
2,9%
0,91
0,06
1,06
0,06
1,06
0,06
1,07
0,06
SKUPAJ DOLG SEKTORJA DRŽAVE PO ESA-95 (I. + II.)
12,51
13,56
15,68
15,59
- udeležba v BDP v %
35,4%
37,9%
42,1%
39,9%
- udeležba v BDP v %
1. DRŽAVNI PRORAČUN
- udeležba v BDP v %
2. PRORAČUNI OBČIN
- udeležba v BDP v %
3. ZPIZ
4. ZZZS
II. DOLG OSTALIH ENOT SEKTORJA DRŽAVA
- udeležba v BDP v %
5. OSTALE ENOTE CENTRALNE RAVNI DRŽAVE
6. OSTALE ENOTE LOKALNE RAVNI DRŽAVE
B. STANJE DOLGA PRAVNIH OSEB IZVEN SEKTORJA DRŽAVA S
POROŠTVOM IN JAMSTVOM REPUBLIKE SLOVENIJE
- V mlrd EUR
31.12.
31.12.
I. DOLG PRAVNIH OSEB S POROŠTVOM REPUBLIKE
SLOVENIJE
2009
2010
realizacija
ocena
4,96
5,20
- udeležba v BDP v %
14,0%
14,5%
II. POROŠTVA IN JAMSTVA, DANA ZA OMEJEVANJE FINANČNE
KRIZE
2,18
2,18
- udeležba v BDP v %
6,2%
6,1%
7,14
7,38
20,2%
20,6%
SKUPAJ DOLG PRAVNIH OSEB IZVEN SEKTORJA
DRŽAVE S POROŠTVOM IN JAMSTVOM REPUBLIKE
SLOVENIJE (I.+II.)
- udeležba v BDP v %
C. PLAČILA ZAPADLIH POROŠTEV DRŽAVE IZ DRŽAVNEGA
PRORAČUNA
- V milijonih EUR
31.12.
31.12.
PLAČILA ZAPADLIH POROŠTEV DRŽAVE IZ DRŽAVNEGA
PRORAČUNA
- plačana zapadla poroštva v % od danih poroštev države
2009
2010
realizacija
ocena
1,07
8,15
0,01%
0,11%
STANJE DOLGA SEKTORJA DRŽAVA V ČLANICAH EVROPSKE UNIJE
- IZKAZI PO METODOLOGIJI ESA 95 PRIMERJALNI PODATKI ZA DRŽAVE ČLANICE EVROPSKE UNIJE IZ POROČIL O
PRIMANJKLJAJU IN DOLGU DRŽAVE (EDP - OKTOBER 2010) IN IZ JESENSKIH
NAPOVEDI KOMISIJE EU (NOVEMBER 2010)
- V % BRUTO DO MAČEG A PROIZVO DA
STANJE DOLGA SEKTORJA DRŽAVA
2006
2007
2008
2009
2010
1. BELGIJ A
88,1
84,2
89,6
96,2
2. NEMČIJA
67,6
64,9
66,3
73,4
75,7
106,1
105,0
110,3
126,8
140,2
4. ŠPANIJA
39,6
36,1
39,8
53,2
64,4
5. FRANCIJA
63,7
63,8
67,5
78,1
83,0
6. IRSKA
24,8
25,0
44,3
65,5
97,4
106,6
103,6
106,3
116,0
118,9
3. GR ČIJA
7. ITALIJA
8. LUXEMBOUR G
98,6
6,7
6,7
13,6
14,5
18,2
47,4
45,3
58,2
60,8
64,8
10. AVSTRIJA
62,1
59,3
62,5
67,5
70,4
11. PORTUGALSK A
63,9
62,7
65,3
76,1
82,8
12. FINSKA
39,7
35,2
34,1
43,8
49,0
26,7
23,4
22,5
35,4
37,9
14. CIPER
64,6
58,3
48,3
58,0
62,2
15. MALTA
63,4
61,7
63,1
68,6
70,4
16. SLOVAŠKA
30,5
29,6
27,8
35,4
42,1
9. NIZOZEMSKA
13. SLOVENIJA
SKUPAJ EURO-OBMOČJE (EA-16)
68,4
66,0
69,7
79,1
84,1
17. DANSKA
32,1
27,4
34,2
41,4
44,9
18. ŠVEDSKA
45,0
40,0
38,2
41,9
39,9
19. VELIKA BRITANIJA
43,4
44,5
52,1
68,2
77,8
20. BOLGARIJA
21,6
17,2
13,7
14,7
18,2
21. ČEŠKA REPUBLIKA
29,4
29,0
30,0
35,3
40,0
4,4
3,7
4,6
7,2
8,0
23. LATVIJA
10,7
9,0
19,7
36,7
45,7
24. LITVA
18,0
16,9
15,6
29,5
37,4
25. MADŽARSKA
65,7
66,1
72,3
78,4
78,5
26. POLJSKA
47,7
45,0
47,1
50,9
55,5
27. RO MU NIJA
12,4
12,6
13,4
23,9
30,4
61,5
58,8
61,8
74,0
79,1
22. ESTON IJA
SKUPAJ DRŽAVE E U-27
Vir: EUROSTAT: Provision of d eficit and debt d ata for 2009 (Euro - indicators, news release, Lu xemb ourg, November 15th
2010)
Poročanje SURS-a o primanjkljaju in dolgu
sektorja država v skladu s postopkom
o presežnem primanjkljaju (EDP poročanje)
Andrej Flajs, sektor za nacionalne račune,
Statistični urad RS

Vsa metodološka vprašanja in redno poročanje Eurostatu o
primanjkljaju in dolgu države v skladu z EDP so
odgovornost Statističnega urada RS.

V skladu z EDP se podatki o primanjkljaju in dolgu države
Eurostatu poročajo dvakrat letno za obdobje zadnjih štirih
let in z napovedjo za tekoče leto, in sicer do 31. marca
(prvo poročanje) in do 30. septembra (drugo poročanje).

Napoved primanjkljaja in dolga države za tekoče leto je v
pristojnosti Ministrstva za finance.

Redno letno poročanje o primanjkljaju in dolgu države
Eurostatu vključuje:
 Aneks 1: EDP tabele poročanja primanjkljaja in dolga države
 Aneks 3: Vprašanja za razjasnitev osnovnih tabel EDP
poročanja
 Aneks 5: Dodatni vprašalnik za ukrepe v finančni krizi

Po veljavni EDP zakonodaji Eurostat preverja vprašanja
virov in metod s kontrolnimi obiski statističnih uradov vsaki
dve leti, pri čemer so lahko obiski običajni ali pa poglobljeni
(metodološki).

Zadnji običajni obisk Eurostata v Sloveniji je bil junija
2008; zaradi zasedenosti Eurostata s primerom Grčije je
bil naslednji običajni obisk Slovenije preložen z jeseni
lanskega leta na maj/junij letos.

Po vsakem rednem poročanju marca in septembra Eurostat
pošlje podrobna vprašanja o vzrokih in transakcijah,
pomembnih za oceno EDP primanjkljaja in dolga države.
Primanjkljaj po proračunskih bilancah (denarni tok) in ESA 1995
primanjkljaj (obračunski tok), 1995-2009, v % od BDP
Proračunske bilance
(denarni tok)
ESA 1995
(obračunski tok)
1995
0,0
-8,4
1996
0,3
-1,1
1997
-1,1
-2,4
1998
-0,7
-2,4
1999
-0,6
-3,0
2000
-1,2
-3,7
2001
-1,3
-4,0
2002
-2,8
-2,5
2003
-1,3
-2,7
2004
-1,3
-2,3
2005
-1,0
-1,4
2006
-0,8
-1,3
2007
0,3
0,0
2008
-0,3
-1,8
2009
-5,5
-5,8
2010 Napoved MF
-5,4
-5,6
Primanjkljaj in dolg države skupaj v obdobju 1995-2010
(2010 napoved MF)
Proračunske bilance (denarni tok)
1. Finančne transakcije, ki so upoštevane v proračunskem saldu
2. Druge terjatve (+)
3. Druge obveznosti (-)
4. Neto izposojanje(-) ali neto posojanje(+) drugih enot države
4.1 SOD
4.2 KAD
4.3 Druge enote
5. Drugi popravki
5.1 Prevzem dolgov in unovčene garancije
5.2 Drugi popravki
5.3 Statistične napake in izravnave
Primanjkljaj ESA 1995 (obračunski tok)
Maastrichtski dolg
Dolg 31.12.1994
Mio EUR/EURF
-6.593
-246
396
-2.366
-1.644
-1.848
-213
418
-635
-366
-656
387
-11.088
%
59,5
2,2
-3,6
21,3
14,8
16,7
1,9
-3,8
5,7
3,3
5,9
-3,5
100,0
1.605
11,8
Dolg 31.12.2010 (napoved)
13.559
100,0
Povečanje dolga
11.954
Pomembnejše transakcije - 1
1. Finančne transakcije, ki so upoštevane v proračunskem
saldu: -245,9 mio eur
– temeljni razvojni programi obrambe: -154,6 mio eur
(1996-2007)
– vračilo klirinškega dolg Rusije: -64,1 mio eur (2010)
2. Druge terjatve (+): 396,3 mio eur
– podaljšano proračunsko leto: -330,7 mio eur (1997-2001)
– obračunani in neplačani davki in socialni prispevki: 727,0 mio
eur
3. Druge obveznosti (-): -2.366,5 mio eur
– obračunske in indeksirane obresti: -1.482,4 mio eur
– finančni lizing za bruto investicije: -136,5 mio eur
– druge neplačane obveznosti: -747,6 mio eur
4. Neto izposojanje (-) ali neto posojanje (+) drugih enot
države: -1.644 mio eur
– 4.1 SOD: -1.848,3 mio eur, od tega SOS2E -581,4 mio eur (v letu 1995)
ter RS21 in RS39 -167,9 mio eur (v letu 2001)
Pomembnejše transakcije - 2
5. Drugi popravki: -634,7 mio eur
5.1 Prevzem dolgov in vnovčene garancije: -365,8 mio eur
– prevzem dolgov: -259,4 mio eur (Slovenske železnice)
– vnovčene garancije: -55,9 mio eur
5.2 Drugi popravki: -655,8 mio eur
– dokapitalizacija podjetij z izgubo: -330,4 mio EUR
– vračanje vlaganj v Telekom (SOD): -188,6 mio eur
– presežki ob ukinitvi Agencije za plačilni promet: -136,8
mio eur
5.3 Statistične napake in izravnave: +386,9 mio eur
– ukinitev podaljšanega proračunskega leta: +330,7 mio eur
– saldo proračunskih rezerv: +54,6 mio eur
– statistične napake, izravnave: +1,6 mio eur
Podatki o dolgu sektorja država v skladu z ESA 1995 in podatki
Ministrstva za finance
31.12.2009
30.09.2010
mio eur
ESA 1995 dolg oziroma maastrichtski dolg
31.12.2009
30.09.2010
v % od BDP
12.518,9
13.555,3
35,4
37,7
12.182,4
13.144,3
34,4
36,6
519,6
559,4
1,5
1,6
2,5
2,4
0,0
0,0
-185,6
-150,8
-0,5
-0,4
11.083,4
11.925,1
31,3
33,2
Dolg s poroštvom Republike Slovenije
4.957,4
5.193,6
14,0
14,4
Poroštva in jamstva RS Slovenije za
omejevanje finačne krize
2.184,7
2.384,7
6,2
6,6
S.1311 Centralna država
S.1313 Lokalna država
S.1314 Skladi socialne varnosti
Konsolidacija med podsektorji
Podatki Ministrstva za finance
Dolg centralnega proračuna