Transcript Nekatere« razvojne usmeritve v obdobju 2014 – 2020

Kohezijska politika 2014–2020
mag. Monika KIRBIŠ ROJS
Državna sekretarka
19. oktober 2012
Kohezijska politika 2014–2020
 336 milijard evrov – KP ostaja ključna razvojna politika EU
 2 cilja
– Cilj naložbe za rast in delovna mesta v državah članicah in
regijah (96,5%):
• Strukturni skladi:
– manj razvite regije (48%)
– regije v prehodu (11,6%) s posebnim statusom regij, sedaj pod 75%
– bolj razvite regije (15,8%) s posebnim statusom regij, sedaj pod 75%
• Kohezijski sklad (20,4%)
– Cilj evropsko teritorialno sodelovanje (3,5%):
• Čezmejno sodelovanje (8,6 mrd. €)
• Transnacionalno (2,4 mrd. €)
• Medregionalno (0,7 mrd. €)
Vzhodna in Zahodna kohezijska regija
Ključna novost za Slovenijo: dve regiji NUTS-2 z različnimi
stopnjami razvitosti in potrebami
Poseben status Zahodne
Slovenije.
Novosti glede na obdobje 2007 - 2013
1. Združitev kohezijskega dela s sredstvi za
razvoj podeželja, pomorstva in ribištvo
2. Tematsko osredotočenje
3. Usmerjenost na rezultate
4. Pogojevanje
5. Programiranje
Tematsko osredotočanje (1)
(1) krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij;
(2) povečanje dostopnosti do informacijskih in komunikacijskih
tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti;
(3) povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter kmetijskega
sektorja (za EKSRP) ter sektorja ribištva in akvakulture (za ESPR);
(4) podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih;
(5) spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja
in obvladovanja tveganj;
(6) varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov;
(7) spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih
omrežnih infrastrukturah;
(8) spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile;
(9) spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini;
(10) vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje;
(11) izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava.
Tematsko osredotočanje (2)
 Podrobnejše so tematski cilji razdelani v Skupnem strateškem
okvirju.
http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docoffic/working/strategic_fr
amework/csf_part1_sl.pdf
 Razlike v osredotočenju na različne tematske cilje med Vzhodno in
Zahodno kohezijsko regijo so rezultat razlik v razvitosti regij, potreb in
specializacije.
 Izmenjava dobrih praks med regijami EU bo zaradi osredotočenja na
iste cilje na ravni EU postala še plodnejša.
 Slovenija podpira osredotočenje: ‘’z omejenimi sredstvi na iste izbrane
cilje in je proti razprševanju sredstev’’, vendar želi več fleksibilnosti v
osredotočenju, še posebej za Zahodno Slovenijo.
Programiranje
PRIPRAVA DRŽAVNIH RAZVOJNIH DOKUMENTOV
 STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE
Za obdobje 2014–2020 opredeljuje vizijo in cilje razvoja, strateške usmeritve,
razvojne politike, prednostna področja razvojnih politik, prioritetne ukrepe,
investicijska področja ter institucionalne in strukturne spremembe, s katerimi bomo
lahko ponovno ustvarili pogoje za rast in zagnali razvoj.
 DRŽAVNI RAZVOJNI PROGRAM PRIORITET IN INVESTICIJ
Predstavlja srednjeročno izvedbeno operacionalizacijo Strategije razvoja Slovenije in
zajema vse finančne vire.
 PARTNERSKI SPORAZUM
Je osrednji dokument za črpanje EU sredstev iz vseh petih evropskih skladov v
naslednem večletnem finančnem okviru 2014–2020, sporazum potrdi Evropska
komisija.
 OPERATIVNI PROGRAMI
Za podrobnejšo uporabo skladov Skupnega strateškega okvira.
»Nekatere« razvojne usmeritve v obdobju
2014 – 2020 - povzetek
Slovenija se bo v programskem obdobju 2014-2020 osredotočila zlasti na
naslednje tematske prioritete*:
- povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij,
- krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij,
- zaposlovanje mladih,
v manjši meri pa tudi na:
- spodbujanje trajnostnega prometa in odpravo ozkih grl v ključnih omrežnih
infrastrukturah,
- povečanje dostopnosti do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter
njihove uporabe in kakovosti in
- izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava.
Pomembno je, da se regije v programskem obdobju 2014-2020 razvojno
specializirajo in da se financirajo regijski projekti (ne več projekti posameznih
občin), ki vključujejo različne akterje (gospodarstvo, lokalne skupnosti, univerze…).
»Nekatere« razvojne usmeritve v obdobju 2014 – 2020
področje 1: znanje, konkurenčnost in trg dela
a) Podjetništvo in konkurenčnost (vključujoč trajnostno in zeleno rast)
 Financiranje in razvoj podjetništva:
 v obliki spodbujanja konkurenčnosti glede na fazo rasti in razvoja
podjetja - start up podjetja, MSP
 na specifičnih in novih področjih – kreativne in kulturne industrije,
nove oblike turizma – povezanost z naravnimi viri, socialno podjetništvo
itd.
 Financiranje storitev v podporo podjetništvu
 Združevanje in dopolnjevanje finančnih virov (vsi skladi, SID banka).
 Izboljševanje energetske učinkovitosti in spodbujanje rabe obnovljivih
virov energije podjetij
 Podpora pilotnim projektom (od zibke do zibke, industrijske simbioze),
zelene tehnologije in zeleno javno naročanje.
 Povezava kmetijstvo – podjetništvo, samooskrba s hrano ter učinkovita
predelovalna dejavnost
»Nekatere« razvojne usmeritve v obdobju 2014 – 2020
področje 1: znanje, konkurenčnost in trg dela
b) R&D in inovativnost
 Financiranje R&R&I aktivnosti in investicij v podjetjih, s ciljem
spodbujanje razvoja končnih izdelkov z višjo dodano vrednostjo.
Spodbujanje trženja, oblikovanja blagovnih znamk in nastopa na novih
trgih. Poudarek tako na razvoju kot komercializaciji in
internacionalizaciji novih izdelkov.
 Spodbujanje in financiranje investicij ter razvoja novih, inovativnih
storitev in procesov – na področju turizma, kulturnih in kreativnih
industrij, socialnih storitev, eko-inovacij, snovne in energetske
učinkovitosti ter ustvarjanja zelenih delovnih mest.
 Spodbujanje sodelovanja med podjetji in raziskovalno ter
izobraževalno sfero in komercializacija raziskovalnih dosežkov.
Treba je okrepiti povezavo znanosti in podjetij na način, da pripeljemo
raziskovalce iz državnih institutov v realni sektor.
 Spodbujanje odprtosti in internacionalizacija raziskovalne sfere ter
vključevanje v mednarodne raziskovalne projekte (v sodelovanju s
podjetji) –HORIZONT 2020, COSME 2020.
»Nekatere« razvojne usmeritve v obdobju 2014 – 2020 –
področje 1: znanje, konkurenčnost in trg dela
c) Trg dela – zaposlovanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje
 Ukrepi za lažji prehod mladih na trg dela (več podpore
pripravništvu in vajeništvu).
 Ukrepi za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest v kombinaciji z
razvojnimi projekti s posameznih področij (energetska obnova
javnih stavb, okolja, socialnih storitev…).
 Ukrepi za starejše za ohranitev njihove »konkurenčnosti oz.
produktivnosti« (usposabljanje, prilagajanje delovnih mest v
podjetjih…).
 Sprememba izobraževalnih programov (formalno, neformalno) –
glede na potrebe po novih znanjih (eko, energetska učinkovitost…).
» Nekatere« razvojne usmeritve v obdobju 2014 – 2020
področje 2: Infrastruktura
a) Promet
 Nadaljevanje celovitih projektov tretja in četrta razvojna os.
 Izvedba velikih infrastrukturnih projektov z JZP in NTI - pri
pogoju zagotavljanja blagovnih in drugih prometnih tokov (Luka
Koper, logistične kapacitete (npr. Mariborsko letališče), železniške
poveze.
 Predpogoj je pripravljenost projektov za financiranje z evropskimi
sredstvi.
b) Energetika
 Vlaganje v energetsko učinkovitost stavb javnega sektorja,
izgradnja naprav za obnovljive vire energije na nepremičninah
javnega sektorja in sočasno izgradnja napajalnih postaj za električna
vozila.
 Nadaljevanje sofinanciranja projektov za energetsko
učinkovitost in spodbujanje naložb v izkoriščanje obnovljivih
virov energije (s finančnimi instrumenti).
» Nekatere« razvojne usmeritve v obdobju 2014 – 2020
področje 2: Infrastruktura
c) Prostor
 Prostorsko načrtovanje, ki preprečuje nadaljnjo suburbanizacijo
(dostopnost, mobilnost, energetska oskrba mest in podeželja, izboljšanje
sestavin okolja, ohranjanje zelenih površin).
 Trajnostna gradnja na ravni stavbe in soseske, trajnostno upravljanje
z viri na ravni sosesk, trajnostni materiali, itd. Uporaba degradiranih
območij tako v urbanih središčih, kot v opuščenih kompleksih. Zaščita
kmetijskih zemljišč.
 Stanovanjska politika naj ne bo le socialna politika, temveč naj bo
osredotočena tudi na mlade, mlade družine in starejše. Prenova
stanovanjskega fonda, ki je lahko del t.i. new deal politike za ponovno
gospodarsko rast.
 Nadaljevanje izgradnje manjkajoče okoljske infrastrukture (oskrba s
pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odpadki, za
protipoplavno varnost).
» Nekatere« razvojne usmeritve v obdobju 2014 – 2020
področje 2: Infrastruktura
d) Informacijska družba
 Nadaljnja gradnja širokopasovnih omrežij (cilj je 100% pokritje
Slovenije).
 Ukrepi za izboljšanje storitev in vključenost prebivalstva v
informacijsko družbo (digitalna pismenost, storitve za ranljive
populacije, izboljšanje storitev javnega sektorja – dokončanje
projektov e-uprava, e-pravosodje, e-zdravje, dodaten zagon
projektov e-mobilnosti - vključno z inteligentnimi transportnimi
sistemi in e-logistiko) in digitalizacija učnih vsebin.
» Nekatere« razvojne usmeritve v obdobju 2014 – 2020 –
področje 3: sociala in zdravje
 Spodbujanje socialnega podjetništva za vse ranljive
skupine in na vseh področjih.
 Programi socialne aktivacije za delo sposobnih prejemnikov
denarnih socialnih pomoči in razvoj socialnih storitev.
» Nekatere« razvojne usmeritve v obdobju 2014 – 2020
področje 4: gospodarjenje z viri
 Ukrepi za učinkovito upravljanje z vodami in njihovo porabo.
 Ukrepi za zmanjševanje onesnaženja zraka zaradi prometa (prenova voznih
parkov… itd.).
 Investicije v ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov, zapiranje snovnih
zank, industrijska simbioza, v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
 Trajnostno upravljanje z gozdom kot virom lesa in drugih naravnih dobrin, na
način, da bodo Sloveniji priznane tudi pravice do ponorov CO2.
 V omrežje Natura 2000 pritegniti zasebni kapital v ukrepe/dejavnosti, ki lahko
generirajo dobiček, zelena infrastruktura.
 Ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe in
preprečevanje/zmanjševanje tveganj in škode zaradi podnebnih sprememb tako
na stvarnem premoženju, kot tudi v kmetijstvu.
 Ukrepi za učinkovitejšo in trajnostno kmetijstvo (npr. povečanje površin, kjer
se kmetuje na ekološki način, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov,
ohranjanje rodovitnosti in kakovost tal, podpora ohranjanju avtohtonih sort/vrst.)
 Uporaba in proizvodnja (npr. iz odpadkov) obnovljivih virov energije na
kmetijah. Spodbujanje pilotnih projektov za izboljšanje uporabe biomase.
» Nekatere« razvojne usmeritve v obdobju 2014 –
2020
področje 5: zagotavljanje osnovnih funkcij države
 ukrepi za učinkovitejše delovanje pravosodnega
sistema z vidika kakovosti, obsega in varstva pravic
 e-projekti in odprava administrativnih ovir s ciljem
učinkovitejših upravnih in posledično poslovnih procesov
Programiranje
PRIPRAVA REGIONALNIH RAZVOJNIH DOKUMENTOV
Dopolnjene so bile zakonske podlage:
•
SPREMEMBE ZAKLONA O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA
RAZVOJA (Ur. l. RS št. 20/11 in 57/12)
•
SPREJEM UREDBE O REGIONALNIH RAZVOJNIH PROGRAMIH (Ur. l. RS št.
69/12)
Ključne novosti pri vključevanju regionalne politike v kohezijsko politiko
EU:
• uvedba kohezijskih regij na teritorialni ravni NUTS-2 (Vzhodna Slovenija
in Zahodna Slovenija)
• Razvojni svet kohezijske regije
18
Regionalni razvojni programi
Regionalni razvojni programi bodo vsebinski dokumenti, ki bodo
na podlagi ocene stanja v regiji in identificiranih razvojnih
potencialov opredelili področja, v katera bomo vlagali v
naslednjem programskem obdobju z namenom, da dosežemo
specifične cilje, opredeljene na nacionalni ravni. Na ta način
bomo torej zagotovili, da bodo regionalni razvojni programi eden
od stebrov za doseganje skupnih ciljev.
Poleg specifičnih ciljev, ki bodo določeni na nacionalni ravni in h
katerim bodo morale prispevati tudi regije z izvajanjem svojih
regionalnih razvojnih programov, pa morajo regije, kjer je to
mogoče, opredeliti tudi posebne cilje, ki izhajajo iz njihovih
specifičnih (regionalnih razvojnih potencialov) oziroma, ki so
predmet t.i. pametne specializacije regij.
Kohezijska politika 2014–2020
mag. Monika KIRBIŠ – ROJS
Državna sekretarka
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
http://www.mgrt.gov.si/