Transcript KVK spletna stran

KOMUNIKACIJA
Je vsako medsebojno sodelovanje
in izmenjava.
KOMUNIKACIJSKI
KANALI
Optični
Akustični
Taktilni
Olfaktorni
Gustatorni
NIVOJI KOMUNIKACIJSKEGA
VEDENJA
Lingvistični: hominidi (človek)
Simbolični: primati
Psihosocialni: sesalci
Biosocialni: socialni insekti, ptice
Signalni: plazilci, ribe, dvoživke, členonožci
Fazični: mehkužci, hrustančnice, kolobarniki,
obloustke
Tonični: ožigalkarji, iglokožci, predvretenčarji
Vegetativno-trofični: rastline, praživali
RAVNI UČENJA
NEZAVEDNA USPOSOBLJENOST
ZAVESTNA USPOSOBLJENOST
ZAVESTNA NEUSPOSOBLJENOST
NEZAVEDNA NEUSPOSOBLJENOST
MODEL
KOMUNICIRANJA
Oddajnikpošiljatelj
K
O
D
A
SPOROČILO
KOMUNIKACIJSKA POT
Povratna informacija
K
O
D
A
Sprejemnikprejemnik
Pomembno pri
pošiljatelju je:
Kaj hoče sporočiti
Zakaj sporoča
Komu pošilja sporočilo
Na kakšen način sporoča
Kdaj sporoča
Pomembno pri
prejemniku je:
Njegove lastnosti
Sposobnost razumeti sporočilo
Pripravljenost sprejeti vsebino
Trenutno razpoloženje
Odnos do pošiljatelja
VZROKI MOTENJ PRI
ODDAJNIKU IN
PREJEMNIKU
ČUSTVA
STALIŠČA
PREDSODKI
STEREOTIPI
MEDSEBOJNI ODNOSI
(NE)POZNAVANJE
KODIRANJE IN
DEKODIRANJE
DOGODEK
ZAZNAVA DOGODKA
DOŽIVETJE
POTENCIALNO POPOLN
JEZIKOVNI OPIS
IZGOVORJENO
OVIRE PRI UČINKOVITEM
KOMUNICIRANJU
Ovire v procesu zaznavanja in filtriranja
Mehanične ovire
Semantične ovire
Psihološke ovire
5 OSNOVNIH AKSIOMOV
KOMUNICIRANJA
1.
2.
3.
4.
5.
Ni mogoče NEkomunicirati
Komunikacija ima vsebinski in odnosni vidik
Problem izhodiščne točke (interpunkcije)
Komunikacija lahko poteka digitalno ali
analogno
Medsebojna komunikacija je razvijajoči se
konstanten vzorec reakcij
NAČINI
KOMUNICIRANJA
Neposredno – posredno
Enosmerno – dvosmerno
Vsebinsko – odnosno
Zavestno – nezavedno
Besedno – nebesedno
BESEDNA
KOMUNIKACIJA
VZROKI MOTENJ PRI
BESEDNEM
KOMUNICIRANJU
Različen pomen besede za posameznika
Nedoločeni samostalniki in glagoli
Dvoumna uporaba primerjav
Uporaba ocen
Izkrivljanje besednih sporočil
Izpuščanje podatkov
Posploševanje
Napačna interpretacija sporočila
Proces prevajanja misli v besede
KAKO SE MISLI
PREVAJAJO V BESEDE
POVRŠINSKA
STRUKTURA
MSI
brisanje
M
S
I
I L
popačenje
MISLI
GLOBINSKA
STRUKTURA
posploševanje
DOLOČENE MISLI
NEBESEDNA
KOMUNIKACIJA
KAJ VPLIVA NA VTIS, KI GA
NAREDIMO NA DRUGE ?
7%
vsebina besed
38%
glas
govorica
telesa
55%
Z NEBESEDNO KOMUNIKACIJO
LAHKO:
Poudarimo ali nadomestimo besedne
izraze (emblemi)
Ilustriramo vsebino (ilustratorji)
Vzdržujemo in usmerjamo pogovor
(regulatorji)
Razkrivamo čustva (afektivni izrazi)
Uravnavamo lastna čustva (adapterji)
Kažemo naš odnos do sebe in drugih
SESTAVINI NEBESEDNE
KOMUNIKACIJE
GLAS
( zvočna podoba
govora )
GOVORICA TELESA
Govorica telesa
•mimika
•gestika
•proksemika
•dotik
•vonj
POMEMBNO PRI NK !
Je večznačna
Upoštevati je potrebno vpliv kulture
Previdnost pri interpretaciji
nebesednega sporočila (znani in
neznani ljudje)
Zanesljivejši so izrazi, ki niso pod
zavestno kontrolo
ZNAČILNOSTI NEBESEDNE
KOMUNIKACIJE
Analogna
Vključuje več zaznavnih kanalov
Manj kontrolirana – iskrenejša
Izraža odnosni vidik komunikacije
Bolj prepričljiva
Neskladje med
nebesednimi in besednimi
sporočili
OPAŽANJE IN PREPOZNAVANJE NEBESEDNIH SPOROČIL
VERBALIZACIJA NEBESEDNIH SPOROČIL
USKLAJEVANJE BESEDNIH IN NEBESEDNIH SPOROČIL
ZUNANJI VIDEZ
Čistoča
Frizura, brada, brki
Obleka
Ličenje
Vonj
Nakit
OSEBNI VIDIKI
KOMUNIKACIJE
ROJSTVO ČLOVEKA PO
TRANSAKCIJSKI ANALIZI
BIOLOŠKO
PSIHOLOŠKO
SOCIALNO
FIZIČNO
spočetje
rojstvo
1 leto
5 let
ODNOS DO SEBE IN
DRUGIH (po TA)
JAZ
TI
OK
NISEM OK
OK
Asertivnost
Pasivnost
NISI
OK
Agresivnost
Depresivnost
RAZMERJE MED VSEBINO IN
ODNOSI
V S E B I N A
Strinjanje
Dobri
Komunikacija
Sprejemanje različnosti
brez težav
mnenj
Navidezno
Demokratična
strinjanje z vsebino komunikacija
Slabi
Komunikacija se
pretrga
Dogovori se ne
realizirajo
O
D
N
O
S
I
Nestrinjanje
Ne strinjamo se, ker
nismo v dobrih
odnosih ALI
Ker se ne strinjamo,
ne moremo biti v
dobrih odnosih
ZAVEDNI IN NEZAVEDNI
JAZ
JAZ
D
Znano
Neznano
Znano
JAVNI JAZ
SLEPA PEGA
G Neznano
SKRITI JAZ
NEZAVEDNA
OSEBNOST
R
U
I
ZAVEDNI IN NEZAVEDNI
JAZ V KOMUNIKACIJI
JAZ
D
R
Jasno
Nejasno
Jasno
UVID
BREZ UVIDA
Nejasno
SKRIVANJE
NEVROTIČNOST
U
G
I
KOMUNIKACIJA GLEDE
NA OBJEKTIVNOST
1. Objektivna komunikacija
2. Neobjektivna komunikacija
3. Subjektivna komunikacija
4. Izkrivljajoča komunikacija
IZRAŽANJE OBČUTKOV,
POTREB, ŽELJA
NEBESEDNO
BESEDNO
neposredno
neiskreno
posredno
VRSTE SPOROČIL
JAZ sporočila
TI sporočila
MI sporočila
BREZOSEBNA sporočila
PSIHODINAMIČNI VIDIKI
KOMUNIKACIJE
EGO STANJA
RODITELJ
ODRASLI
DETE
Kritizira ali ščiti
Ocenjuje, sodeluje,
izraža mnenja
Igrivost ali
kljubovalnost
Kako se odražajo ego
stanja navzven?
BESEDE
RO “Zaponi si,
DI ne smeš,
TE moraš!”
LJ
“Ne skrbi,
pomiri se.”
DRŽA
Nasršene obrvi,
dvignjen kazalec,
roke prekrižane na
prsih./
Vdihovanje,
božanje po glavi
BESEDE
O
D
R
A
S
L
I
“Po mojem
mnenju,
mislim,
menim,
razumem,
pravilno,
napačno,
objektivno.”
DRŽA
Samozavestna
drža,
zravnana drža,
odprt izraz obraza,
pogled v
sogovornika
BESEDE
D “ Želim,
E rad bi.”
T
E
“Nočem,
pusti me!”
DRŽA
Vzhičenost,
Hihitanje,
Nagajivost.
Solze,
drhtenje,
zlovoljnost
STRAH PRED
KOMUNICIRANJEM
Narcistični strah
Transferni strah
Paranoidni strah
VEDENJE V
KOMUNIKACIJSKI
SITUACIJI
Agresivnost
Pasivnost
Asertivnost
NEPOSREDNA
POSREDNA
•Občutki krivde
•Depresivnost
NAVZNOTER
•samomorilnost
•Odvisnost
•psihosomatika
AGRESIVNOST
NEPOSREDNA
NAVZVEN
POSREDNA
Aktivna
Pasivna
•Sovražnost
•Telesna
•negativizem
•Sumnje
•Besedna
•Indirektna
•razdražljivost
ASERTIVNOST
Samozavest
Sposobnost postaviti se zase, ne da bi pri
tem ogrozili druge
Načela:
1. Bodi pošten
2. Drži se svojih osnovnih načel
3. Pogajaj se kot enakovreden partner
Tehnike asertivnega
vedenja
1. Ponavljajoča se plošča
2. Pravica reči NE
3. Ravnanje s ponižanjem
4. Ravnanje s čustvi in občutki
5. Sprejemanje in dajanje komplimentov
6. Sprejemanje in dajanje kritike
Izrekanje pohvale
OSEBNOST
“Ti si pošten človek”
Primerna pohvala v
določenih okoliščinah
“Ti si najpametnejši
človek na svetu:”
Neprimerna pohvala
REALNO
NEREALNO
“To si opravil
odlično!”
“Dobro si opravil”čeprav ni
Primerna pohvala
Neprimerna pohvala
VEDENJE
Izrekanje kritike
OSEBNOST
“Ti si nesposoben
razumeti
matematiko.”
“Ti si slab človek.”
Neprimerna kritika
Neprimerna kritika
REALNO
NEREALNO
“Ker si se premalo
učil, si dobil enico.”
“Nič se ne učiš!”čeprav v resnici se
Primerna kritika
Neprimerna kritika
VEDENJE
12 “ZAPOVEDI” ZA BOLJŠE
KOMUNICIRANJE
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Ne začnimo pogovora, preden ne vemo, kaj
bi radi povedali!
Govorimo jasno in razumljivo in se
izogibajmo dvoumnim besedam!
V pogovoru uporabljajmo dejstva in čustva!
Pozorno poslušajmo sogovornika!
Spremljajmo sogovornikovo nebesedno
komunikacijo!
Pri pogovoru bodimo čim bolj naravni!
12 “ZAPOVEDI” ZA BOLJŠE
KOMUNICIRANJE
Ne oddaljujmo se od osnovne vsebine pogovora!
8.
Prepričajmo se, če nas je sogovornik pravilno
razumel!
9.
Bodimo pripravljeni dodatno razložiti svoje misli!
10. Zavedajmo se, da vzbujajo naše besede v drugih
drugačne predstave, čustvene povezave in
pomene, kot pri nas samih!
7.
11. Pokažimo sogovorniku, kadar ga ne
moremo več poslušati!
12. Neprestano se izpopolnjujmo v komunikaciji
KOMUNIKACIJSKO
UDOBJE
VSEBINSKO
PROSTORSKO
ČASOVNO
DELOVNO
ČUSTVENO
POVRATNE
INFORMACIJE
POMEMBNO:
Besedna oblika
Prilagojena prejemniku
Konkretna
Objektivna
Direktna
Iskrena
Pravočasna
Konstruktivna
Vzajemna
Opisna
STILI KOMUNICIRANJA
1. Avtor:
ALESSANDRA in
HUNSAKER
Stil odnosi
Stil družabnik
Stil mislec
Stil usmerjevalec
STILI KOMUNICIRANJA 2.
2. Avtor:
SATIR
Spravljivi stil
Obtožujoči stil
Racionalizirajoči stil
Indiferentni stil
Kongruentni stil
STILI KOMUNICIRANJA 3.
3. Avtor:
MILLER
Konvencionalni stil
Blažje kontrolirajoči stil
Ostreje kontrolirajoči stil
Raziskujoči stil
Odkriti stil
STILI KOMUNICIRANJA 4.
4. Avtor:
MOŽINA
Stil analitik
Stil povezovalec
Stil snovalec
Stil pobudnik
PRILAGAJANJE V
PROCESU
KOMUNICIRANJA
Uspešnejša komunikacija
Boljše razumevanje
Boljši odnosi med partnerji
Lažje vzpostavimo stik
Prevzem vodenja v komunikaciji
KONFLIKTI
NOTRANJI
ZUNANJI
KONFLIKTI 2.
KONFLIKTNI
POTENCIAL
KONFLIKTNO
VEDENJE
Konfliktni potencial
Različna prepričanja o čem
Apriorna prepričanja o čem
Osebna frustriranost
Konfliktne sodbe o čem
Konfliktna stališča
Čustveni konflikt
Vedenjski program
Konfliktni odnosi
Konfliktno vedenje
Tekmovanje
Popuščanje
Sodelovanje
Umikanje
prilagajanje
VZROKI KONFLIKTOV
OSEBNI
Napačna presoja
resničnosti
Nepoznavanje samega
sebe
Nenadzorovana čustva
Tesnoba
Predsodki
Netolerantnost
Pomanjkanje humorja
KOMUNIKACIJSKI
Nesoglasja
Zamenjava komunikacijskih ravni
Neprimerna čustvena reakcija
Neusklajenost VK in NK
Brezosebno komuniciranje
Nepopolna sporočila
Defenzivna ali ofenzivna
komunikacija
Simetrična komunikacija
Toga komplementarnost
Časovna neusklajenost
Konfliktni odnosi
RAVNANJE V
KONFLIKTNI SITUACIJI
JAZ DOBIVAM,
TI IZGUBLJAŠ
JAZ IZGUBLJAM,
TI IZGUBLJAŠ
VSI DOBIVAMO
PREPIR
KOMPONENTE
REALNOST
VEDENJE
ODGOVORNOST
HUMOR
AGRESIVNOST
KOMUNIKACIJA
USMERJENOST
DOLOČENOST
DOBER PREPIR
Realni razlogi
Nežaljivo vedenje
Obojestranska aktivnost
Oba sprejemata
odgovornost
Na sedanjo situacijo
Usklajenost VK in NK
Jasna in enoznačna
sporočila
Ločena vsebina in
odnos
POSLUŠANJE
Slišati, kar nam nekdo pove
Dojemanje povedanega
Razumevanje povedanega
Nasveti za dobro
poslušanje
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Ne razmišljaj o drugih stvareh
Ne vznemirjaj sogovornika
Izogibaj se negativnim reakcijam
Izogibaj se nepristnosti
Bodi strpen
Medtem ko poslušaš, ne razmišljaj, kaj boš
odgovoril
Ne posvečaj pozornosti raznim motnjam
KOMUNICIRANJE V
SKUPINI
ZADRŽANO OZRAČJE
Ocenjevanje
Obvladovanje
Taktiziranje
Nevtralnost,
neprizadetost
Prevladovanje
Dogmatičnost
SPODBUDNO OZRAČJE
Opisovanje
Usmerjenost v urejanje
zadev
Spontanost
Empatija, vživljanje
Enakost
Prilagodljivost
STRES
Je odziv organizma na delovanje
stresorjev
Potek stresa
POVEČANA DEJAVNOST ORGANIZMA
STRESOR
ŠOK
Normalno
delovanje
organizma
PROTIŠOK
IZČRPANOST
Vrste stresa
NORMALNI
PRIJAZNI
ŠKODLJIVI
Vedenje v stresni
situaciji
U
M
I
K
Prestrašenost:
•Raztresenost
•Preobčutljivost
•Nepotrpežljivost
•Tesnoba
•Nemoč
N
A
P
A
D
STRESNA
SITUACIJA
Jeza in razne oblike
agresivnega vedenja:
•Fizično
•Besedno
•posredno
Odziv na stres
-
TELESNI
Pospešen utrip srca
Pospešeno dihanje
Povečano potenje
Povečane zenice
Mobilizacija maščob in
sladkorja v krvi
Mišična napetost
Hladne dlani in stopala
Prebavne motnje
Tremor
-
-
-
PSIHIČNI
zaskrbljenost, obup, občutki
nemoči
Nepotrpežljivost,
razdražljivost, jeza
Nezadovoljstvo, dolgočasje,
preobčutljivost
Raztresenost, težave s
koncentracijo
Občutek preobremenjenosti
Nesposobnost jasnega
mišljenja
Neučinkovitost, neuspešnost
Odziv na pozitivni stres
-
-
TELESNI
Pospešen utrip srca
Pospešeno dihanje
Povečano potenje
Povečane zenice
Mobilizacija maščob in
sladkorja v krvi
Mišična napetost
Hladne dlani in stopala
Prebavne motnje
Tremor
-
-
PSIHIČNI
Vznemirjenost
Močna motivacija
Ustvarjalnost
Učinkovitost
Uspešnost
Sposobnost jasnega
mišljenja
Živahnost, aktivnost, vedrost
Posledice dalj časa
trajajoče stresne situacije
ZDRAVJE
Bolezni srca in ožilja:
•Zvišan krvni pritisk
•Infarkt
•Angina pektoris
Bolezni prebavil:
•Prebavne motnje
•Slabost
•čiri
Psihosomatska obolenja:
•Migrena
•Astma
•alergije
VEDENJE
Motnje prehranjevanja:
•Pretirana ješčost
•Izguba teka
Pretirano uživanje raznih
substanc:
•Alkohola
•Raznih drog
•Kofeina
•nikotina
Učinkovitist duševnega
delovanja
dobra
POZITIVNI
STRES
U
Č
I
N
K
O
V
I
T
O
S
T
NEGATIVNI
STRES
slaba
malo
Z A H T E V E
veliko
Obvladovanje stresa
SPREMINJANJE
ZAHTEV:
Zmanjšanje
Povečanje
IZBOLJŠANJE
SPOSOBNOSTI ZA
OBVLADOVANJE
- Telesna aktivnost
- Sproščanje
- Znanje
TREMA
Je oblika strahu
Občutimo jo neposredno pred jasno
določeno situacijo
Med dogajanjem izgine
Dejavniki treme
Motivacija
Mišljenje
Čustva
Osebnostne lastnosti
Izkušnje
Obvladovanje treme
DOBRA PRIPRAVA
•vsebinska
•telesna
•psihična
Nasveti za nastop
Bodimo urejeni
Začnimo v mislih
Vadimo pred nastopom
Osredotočimo se na dihanje
Sprostimo se
V mislih si recimo: “Vse je O.K.”
Gibajmo se po prostoru med nastopom
Pogled usmerimo v publiko
Nasmehnimo se
Ne umirjajmo se z alkoholom pred nastopom
KONCENTRACIJA
Je disciplinirana organizacija
pozornosti, usmerjena v
dojemanje in oblikovanje
zaznavnih in miselnih vsebin
POZORNOST
•Zunanja
•Notranja
-PASIVNA
- AKTIVNA
Stopnje koncentracije
1. Usmerjena pozornost
2. Interes
3. Vsrkanje
4. Integracija
KONCENTRACIJA
Dejavniki kocentracije
Motivacija
Čustva
Izkušnje
Dejavniki v okolju
Fiziološki dejavniki
TEHNIKE SPROŠČANJA
Tehnike dihanja
Avtogeni trening
Mišična relaksacija
Vizualizacija
Joga
Zen
Transcedentalna
meditacija