Transcript Čustveno pismeno soočanje z nasiljem v šoli
Čustveno pismeno soočanje z nasiljem v šoli
Mitja Muršič,
Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
Zoran Milivojević,
Psihopolis Institut, Novi Sad
Zaključna konferenca projekta (Pravna fakulteta v Ljubljani, 26. 8. 2010)
27. 04. 2020 1
IZHODIŠČNA MOTIVACIJA
POTREBUJEMO:
ZNANSTVENO UTEMELJENE NAČINE SOOČANJA Z NASILJEM V ŠOLI
ČUSTVENO OPISMENJEVANJE NEŽELENO STANJE:
PRIMANJKLJAJ –
ZLASTI GLEDE UPOŠTEVANJA SODOBNIH
SPOZNANJ O ČUSTVIH
ŽELENO STANJE:
ČUSTVENO PISMENO
SOOČANJE Z NASILJEM V ŠOLI
EMPIRIČNO IZHODIŠČE:
ZNAČILNOSTI IN POTREBE POSAMEZNE ŠOLE
STRATEGIJA:
ČUSTVENO OPISMENJEVANJE
(učencev, zaposlenih na šoli, staršev)
CILJI
manj nasilnega izražanja čustev ustreznejše soočanje s problemi nasilnega ravnanja v šoli
čustveno bolj razgledana šola
boljši akademski dosežki
ČUSTVENO OPISMENJEVANJE
SPODBUJA RAZVOJ
SOCIALNO EMOCIONALNIH ZMOŽNOSTI:
Kritično presojanje “mitov” (zablod) o čustvih.
Prepoznavanje čustev pri sebi in pri drugih.
Poznavanje različnih čustev (celotnega spektra). Razumevanje nastajanja čustev in njihove vloge (na primer pri nasilju). Sprejemanje odgovornosti za lastna čustva in njihovo izražanje. Avtonomno, ozaveščeno, sočutno, nenasilno izražanje čustev.
Doživljanje in izražanje konstruktivnih čustev do sebe.
Ustrezno upravljanje s čustvi (pri komuniciranju, soočanju s konflikti, sprejemanju odločitev, ocenjevanju tveganj, pogajanju, reševanju vsakodnevnih izzivov). Zmožnost, da si opomoreš po težkih emocionalnih izkušnjah.
NACIONALNI, MEDNARODNI DOKUMENTI:
KOMPETENČNI PRISTOP
UČNIH NAČRTOV
SOCIALNE IN ČUSTVENE KOMPETENCE
ZA:
Vseživljenjsko učenje
Ustvarjalno, učinkovito, nenasilno delovanje
Trajnostni razvoj družbe
Za občutljivo prepoznavanje in suvereno soočanje z nasiljem v šoli
POTREBA PO
POVEZOVANJU VSEGA UČENJA
POVEZOVALNOST
(
transverzalnost
) SOCIALNIH IN ČUSTVENIH KOMPETENC
ČUSTVENO OPISMENJEVANJE
kot SKUPNI IMENOVALEC vseh prizadevanj šole
področje
MEDOSEBNEGA NASILJA
kot “
KROSKURIKULARNA”
vsebina
DOPOLNJEVANJE, SODELOVANJE akterjev
ZNANJE O ČUSTVIH
omogoča:
PREPOZNAVANJE MOTIVOV ZA NASILNO VEDENJE in ODZIVANJE NA RAVNI MOTIVOV z IZOBRAŽEVANJEM (zaposlenih, učencev, staršev) do
SKUPNEGA ZNANJA
(kot okvira za zaznavanje in dojemanje nasilja) referenčna MATRICA SPOROČIL (za odzivanje na nasilno vedenje)
MEDOSEBNO NASILJE V ŠOLI IN ČUSTVA MODEL “ANALIZA EMOCIONALNOSTI NASILJA”
OPREDELJUJE KLJUČNO SKUPNO
ZNANJE O ČUSTVIH IN NASILJU
NASILNO RAVNANJE IN ČUSTVA Čustvo
= posameznikov prilagoditveni odziv na zanj pomembno dogajanje = posledica razumevanja (osmišljanja) in vrednotenja situacije
čustvo = “čustveni odziv” Nasilno ravnanje
= nedopustno upravljanje z močjo, ki krši pravice drugega človeka = vedenje, ki ga izberemo ali pa ne = spodbujeno in prežeto s čustvi
nasilje = “nasilni čustveni odziv” “ČUSTVENI KONTEKST NASILNEGA VEDENJA”: težnja zavarovati ali uresničiti neko svojo vrednoto oziroma cilj nasilno vedenje kot “SMISELNO”, “LOGIČNO”, a
NEDOPUSTNO
sredstvo.
TEORETIČNO IZHODIŠČE
NASILNO VEDENJE =
NASILNI EMOCIONALNI ODZIV
NASILNO VEDENJE
SPODBUJENO IN PREŽETO
ČUSTVI
S
STRUKTURNI
KONTEKST NASILJA
RAZPOREDITEV VIROV
–
MOČ, STATUS, VPLIV (mikro/makro)
KULTURNI
KONTEKST NASILJA
KULTURNE REFERENCE
(mikro/makro)
SUBJEKTIVNA PERSPEKTIVA POSAMEZNIKA V ŠOLI!
O ČUSTVIH
ČUSTVENO SE ODZIVAMO, KO SO “VZBURJENE” NAŠE VREDNOTE KO NAM JE NEKAJ POMEMBNO (V
POZITIVNEM
ALI
NEGATIVNEM
SMISLU) ČUSTVENI ODZIV:
PRIJETEN
ALI
NEPRIJETEN BOLJ KO JE POMEMBNO – INTENZIVNEJŠI ODZIV
NEPOMEMBNO
–
RAVNODUŠNOST ČUSTVA OPOZARJAJO NA
PREDNOSTNE CILJE
(PRIORITETE) – ZAVEDANJE!
IZRAŽANJE
ČUSTEV
– SPOROČILO
DRUGIM
NEUSTREZNA DELITEV
NA
NEGATIVNA
IN
POZITIVNA ČUSTVA:
VSAKO ČUSTVO LAHKO
USTREZNO
SITUACIJI VSAKO ČUSTVO LAHKO
NEUSTREZNO
SITUACIJI
USTREZNOST ČUSTVENIH ODZIVOV
Sem točno
opazil, zaznal
situacijo?
Sem realno
razumel, dojel
situacijo (smisel, pomen)?
Sem razumno
ovrednotil
, koliko je situacija pomembna?
Sta
jakost in trajanje
mojega čustvovanja razumna?
Ali točno
zaznavam in prepoznavam
, kaj in v zvezi s čim doživljam (zavedanje)? Sem svoje čustvo
izrazil
na
učinkovit
in družbeno
sprejemljiv
(nenasilen) način?
NEGATIVEN ODGOVOR NA KATEROKOLI VPRAŠANJE – NEUSTREZEN ČUSTVENI ODZIV
TVEGANA PREPRIČANJA O ČUSTVIH:
“Ko doživljam močno jezo do nekoga, ga moram na nek način napasti.”
Lahko izbiramo način izražanja čustev – prostor za odločitev.
"Ni res, da ne smemo nobenega čustva izraziti z nasiljem.”
“Ko doživljamo močna čustva, ne moremo več razmišljati.”
V
afektu
se osredotočimo na najbolj pomembno; lahko razmišljamo in se nadzorujemo.
“Mislim, da moram svoja čustva vedno pokazati.”
Namen čustev ni izražanje, temveč prilagoditev. Včasih neizražanje bolj adaptivno.
“Neprijetna čustva, ki jih doživljam, so vedno slaba zame.”
Potrebujemo prijetna in neprijetna čustva.
Preseči “užitkarsko” logiko (načelo zadovoljstva, kratkoročne želje, nepotrpežljivost, nestrpnost).
Ideologija “srečnega otroka”.
Zahteve, prepovedi – uveljavljati voljo!
ŠE ENO izkrivljeno PREPRIČANJE O ČUSTVIH (viktimološko pomembno!):
»ČE MI NEKDO REČE NEKAJ GRDEGA, POVZROČI V MENI NEPRIJETNO ČUSTVO.« KVAZIVZROČNOST: beseda je vzrok za čustvo.
SODOBNO RAZUMEVANJE: sami ustvarjamo svoja čustva, s tem o o kako
razumemo
neko situacijo ( koliko nam je ta situacija
važna
( pomen! ) pomembnost! ) Tvegana zabloda o čustvih:
“Čustva mi povzročajo drugi!”
(“Zato nimam nobene možnosti čustvovati drugače...”) (“Zato jih lahko kaznujem, če mi pozročajo neprijetna čustva.”)
Dejstvo
: nihče nas nikoli ne razjezi (ali na primer užali). Razjezimo (ali užalimo) se sami. Ali pa se ne.
Otroci nimajo takšne pozicije avtonomije čustvenega odzivanja –
informirajmo jih.
Čustvovanje naj bo prostor posameznikove suverene pristojnosti.
Žrtve
nasilja – ni nujno, da so čustveni odzivi povsem določeni z izkušnjo nasilja!
Možno se je avtonomno soočiti z izkušnjo in nadzorovati svoje čustveno odzivanje.
PREPREČEVATI TVEGANA tvegana prepričanja o čustvih in tvegana čustva v šoli
NAJMANJ ZAŽELENI ČUSTVI v ŠOLI:
Sovraštvo (doživljanje drugega kot zlobnega) Prezir (doživljanje drugega kot slabega)
Nastanek takšnih čustev (ANTIPATIJE) zaželeno preprečevati.
“Vsi smo ljudje!”
(istovetenje omogoča razvoj sočutja, zaupanja)
ODNOSI
SIMPATIJE
/ ODNOSI
ANTIPATIJE
/ ODNOSI
RAVNODUŠNOSTI CILJ VSAJ STRPNOST
: Tolerirati tiste, ki jih ne sprejemaš, sovražiš, preziraš – biti do njih strpen (brez nasilja).
DRUGA “TVEGANA” ČUSTVA: jeza, dolgčas, kljubovanje, zavist, užaljenost, ljubosumje, frustracija/nezadovoljstvo, sram, strah.
EDINI ABSOLUTNO NEZAŽELENI IN TVEGANI ČUSTVI:
prezir do sebe
(samoprezir) in
sovraštvo do sebe
(samosovraštvo).
RAZLIKA
med nasiljem: iz
jeze
/ iz
prezira
/ iz
sovraštva JEZA
– “Drugi (
ki je sicer dober
) mora spremeniti svoje (
slabo
) vedenje.”
Nezrela jeza
: jezi se tisti, ki je MOČNEJŠI;
Zrela jeza
: jezi se tisti, ki ima PRAV; ne napada se osebe, le njeno vedenje (“greh” in ne “grešnika”).
Minimalni cilj: “kulturno vpiti” na (vedenje) drugega! (brez žalitev) Nasilje na podlagi jeze (nezrelega
besa
) = skrajni poskus prisiliti k spremembi vedenja.
Bes ni slep – “kontrolirana nekontrola”. Preneha, ko drugi spremeni vedenje.
RAZLIKA
med nasiljem: iz
jeze
/ iz
prezira
/ iz
sovraštva PREZIR
– “Drugi je SLAB (pod minimumom človeške vrednosti).” Tvegana prisotnost prič!
Nasilje na podlagi prezira je
PONIŽEVANJE
. Po logiki omejeno: preneha, ko drugi pokaže ponižnost.
Zrelo čustvo nesprejetosti, zavrnjenosti – brez doživljanja manjvrednosti.
Problem KONTRA-PREZIRA.
RAZLIKA
med nasiljem: iz
jeze
/ iz
prezira
/
sovraštva
SOVRAŠTVO
– “Drugi je ZLOBEN (so-vrag).”
(“Drugi me namerno ogroža, brez povoda in opravičila!”)
Nasilje na podlagi sovraštva je UNIČEVANJE. povračilnost, maščevalnost – “zlobni zasluženo trpi”.
Sovražno nasilje po logiki “neomejeno”. Problem KONTRA-SOVRAŠTVA.
Otroke naučiti, da bodo
razlikovali
jezo od sovraštva in prezira.
Telesno nasilje (tudi iz jeze) vselej tvegano: npr. tvegana kombinacije jeze in strahu; če doživeto kot izraz prezira ali sovraštva – kontra-napad.
!Izražanje sočutja, čustev krivde, kesanja, obžalovanja – lahko preprečimo sovraštvo!
SPOROČILA ZA preprečevanje tveganih in krepitev varovalnih čustev
Učencem omogočimo, da se NAUČIJO: da so brezpogojno pomembni in (enako)vredni kot človeška bitja da so tudi drugi pomembni
(spoštovanje, simpatija, sočutje, solidarnost, istovetenje, zaupanje)
da bodo razlikovali osebo od vedenja osebe
(za zrelo jezo!)
da bodo razlikovali osebo od njene želje
(za zrelo nezadovoljstvo!)
da bodo razlikovali med željo in potrebo
(potrebujemo le tisto, brez česar ne moremo živeti)
da je konflikt spopad želja in ne spopad oseb (
popravljanje odnosa
,
nenasilno reševanje spora
komunikacijske in pogajalske veščine) – da morajo biti, tudi če prezirajo ali sovražijo, strpni, nenasilni (tudi brez poniževalnega ali sovražnega govora)
SPOROČILA ZA preprečevanje tveganih in krepitev varovalnih čustev
Učencem omogočimo, da se NAUČIJO: da lahko izbirajo, kako se bodo odzivali – na primer na žalitve (
problem preobčutljivosti
!) da biti podrejen ne pomeni biti ponižen (
kljubovanje – nespontana neposlušnost
) da biti nadrejen ne pomeni biti vzvišen (
podrejenost in nadrejenost sta potrebni vlogi)
da biti sprejet ne pomeni biti vreden (
vredni so tudi, če niso sprejeti
) da bodo znali zdravo tekmovati (
preseči logiko, da so eni zmagovalci, drugi pa »luzerji”
.
Nasprotnik ni sovražnik. Tisti, ki ni z mano, ni nujno proti meni
.) da bodo ločili med spoštovanjem in strahospoštovanjem da je v prijateljskih odnosih bolj ustrezno “Privoščim ti, jaz bi tudi!” kot pa “Zavidam ti.” da obstaja razlika med »doma« in »v šoli« (
šola javni prostor – nadzorovati odkritost in neposrednost; ne pričakovati, da nas bodo vsi sprejemali in imeli radi
)
HVALA ZA POZORNOST
27. 04. 2020 21