Transcript 4. Stanje in možnosti izvedbe namakalnih sistemov v Podravju

NAČRTOVANJE
NAMAKALNIH SISTEMOV V
PODRAVJU
Mag. Smiljan Juvan, univ. dipl. inž. grad.
Gorišnica, 18.9.2014
A. UVOD
HIDROMELIORACIJE
Hidrotehnični (agrotehnični) ukrep s ciljem
izboljšanja vodnega režima v tleh
OSUŠEVANJE
Odvodnja vodnih viškov
NAMAKANJE
Dodajanje vode v času
deficita vlage v tleh
TEZA:
Zaradi izvedenih osuševalnih drenažnih sistemov (v
Sloveniji izvedenih preko 60. 000 ha) in izvedenih
regulacij vodotokov, se je zmanjšala pogostost
poplav, kmetijska zemljišča so osušena in potrebno
je namakanje.
DISKUSIJA:
drenažni sistemi in regulacije so namenjeni odvodnji vodnih viškov v času prevelike vlage v
tleh in na površini tal, medtem ko je namakanje potrebno za dodajanje vode v času
pomanjkanja vlage v tleh.
Z melioracijami kmetijskih zemljišč se je z izvedbo agrotehničnih ukrepov izboljšala tudi
struktura tal in zadrževalna kapaciteta za vodo (FC) in s tem zmanjšala občutljivost na sušo.
B. POTREBE RASTLIN PO VODI
OSNOVE BILANCE VODE V TLEH
HIDROPEDOLOŠKE KARAKTERISTIKE
TAL – OSNOVA ZA DOLOČITEV
PARAMETROV NAMAKANJA
HIDROPEDOLOŠKE
KARAKTERISTIKE TAL
Poljska
kapaciteta
Točka venenja
stopnja infiltracije
PARAMETRI NAMAKANJA
Maksimalni obrok namakanja
intenziteta namakanja
Obrok namakanja je količina enkratno dodane vode, ki
se določi:



na osnovi dejanske vlage v tleh,
globine korenin (fenofaza),
hidropedoloških karakteristik
Obrok namakanja predstavlja razliko med poljsko
kapaciteto in lentokapilarno točko, v praksi razlika med
PK in 0,7 PK (vlaga naj ne pade pod 70 % PK).

Bolj pogosti obroki pri kaplj. namakanju

Bolj pogosti so obroki v začetni razvojni fazi, ko so korenine
plitvejše
Norma namakanja je količina potrebne dodane vode v
vegetacijskem obdobju
BILANCA VODE V TLEH
METEOROLOŠKE
RAZMERE
 Padavine
 ETP
HIDROPEDOLOŠKE
KARAKTERISTIKE TAL
VODNA BILANCA
(SIMULACIJA
NAMAKANJA)
OBROK NAMAKANJA
NORMA NAMAKANJA
RAZVOJNA FAZA
RASTLIN (FENOFAZA)
ZA POSAMEZNO
KULTURO
Rezultat izračuna bilance vode
v tleh (meritve, modeliranje)
POTREBNE KOLIČINE VODE ZA NAMAKANJE
Za dimenzioniranje velikosti akumulacij za
namakanje je merodajna izračunana
norma namakanja, upoštevati je potrebno
še izgube vode iz akumulacije
(izhlapevanje, pronicanje) in druge rabe
vode.
Informativne vrednosti norme namakanja
za območje Sp. Save, Sp. Krke za sušno
leto s 5 % verjetnosti nastopa znašajo:
KULTURA
Rane vrtnine
NORMA NAMAKANJA
(m3/s)
3136 - 3269
Poljščine
3206 - 3261
Sadovnjaki
1252 - 1497
Za dimenzioniranje razvodnega sistema je
potrebno izračunati
delovni hidromodul namakanja, ki je
odvisen od:

Namakalnega obroka

Časa namakanja

Učinka (izkoristka) sistema:
- dovoda vode (cevi, kanali, …)
- načina namakanja (prelivanje, kapljično n., …)
Vrednosti hidromodula namakanja se
gibljejo od 0,6 do 1l/s/ha.
Vrednosti hidromodula za protislansko
zaščito v sadjarstvu so bistveno večje in
znašajo od 8-10 l/s/ha.
V projektu oroševanja hrušk v Brežicah,
smo za oroševanje 5 dni po 10 ur pri
hidromodulu 16 l/s/ha izračunali potrebni
volumen vode 1650 m3/ha.
C. VODNI VIRI
 Površinske
vode
 Podtalnica
 Akumulacije
 Odpadne
vode
HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI POVRŠINSKIH IN PODZEMNIH VOD
Vodotoki z nivalnim hidrološkim režimom (Drava, Mura) omogočajo direktno rabo
vode tudi v poletnem času
Vodotoki s pluvialnim hidrološkim režimom z nizkovodnimi
razmerami v poletnih mesecih načeloma ne omogočajo odvzema
večjih količin vode za namakanje
KVALITETA VODE ZA NAMAKANJE
Parametri kvalitete vode za namakanje oz. njihove mejne
vrednosti so določeni z Uredbo o vnosu nevarnih snovi in
rastlinskih hranil v tla (Ur. L. RS, št. 68/96, 35/01)
14. člen
Za namakanje rastlin je prepovedano uporabljati vodo, pri
kateri:


vsebnost težkih kovin presega mejne imisijske vrednosti za
težke kovine v vodah III. Kakovostnega razreda in
parametri vode za namakanje rastlin presegajo mejne vrednosti
iz tabele 6
•
•
•
•
Raba podtalnice za namakanje je
količinsko omejena (prioriteta vodooskrbe
s pitno vodo)
Akumuliranje vode v času vodnih viškov in
raba vode v sušnem delu leta je optimalni
način gospodarjenja z vodo
(mikroakumulacije, večnamenske
akumulacije)
- ak. Medvedce: V = 800.000m3 (320ha)
- ak. Požeg:
V = 480.000m3 (192ha)
Tabela 6
Parameter vode za
namakanje rastlin
Mejna vrednost
Temperatura
35º C
Vsebnost suspendiranih snovi
100 mg/l
Vsebnost raztopljenih snovi
2000 mg/l
Elektroprevodnost
2000 μS/cm
Nitrati – pri večjih vrednostih od
mejne je njihovo vsebnost treba
upoštevati v gnojilni bilanci
10 mg/l
Vsebnost natrija (Na)
5 mg/l
Vsebnost (Cl) kloridi
100 mg/l
Mikrobiološka lastnost vode za
namakanje
a. namakanje rastlin, katerih deli
se uživajo surovi ali prekuhani
(razen pri namakanju s kapljači)
1000 skupnih koliformnih bakterij
MPN/I
b. namakanje rastlin za predelavo
200.000 skupnih koliformnih
bakterij MPN/I
D. NAMAKALNI SISTEMI IN
OPREMA
Zakon o kmetijskih
zemljiščih
veliki N. S.
večje število uporabnikov,
namakalni urnik
mali N. S.
1 ali več uporabnikov,
neodvisna uporaba
D. NAMAKALNI SISTEMI IN
OPREMA
Način postavitve
stabilni N. S.
fiksno locirano črpališče in
razvodna mreža z opremo
polstabilni N. S.
fiksno črpališče in primarni
cevovod s hidranti,
prestavljiva oprema
D. NAMAKALNI SISTEMI IN
OPREMA
Načini namakanja
prestavljivi N. S.
prestavljivo črpališče,
ocevje in oprema
oroševalni N. S.
* bobenski namak.
* razpršilci
* mikrorazpršilci
- kapljični N. S.
- N. S. s prelivanjem
Projekt
Sermin
Renče
Arnovo Selo
3517
5287
16087
17063
17612
18000
Protner
14099
Specifična investicijska vrednost posameznih projektov
Fokovci
6773
11595
12964
16000
Dragonja
5244
8000
Vanganel
2739
2694
12000
Brje-Žablje
lepenje
Rimci
Šempaske Gmajne
4048
2786
14000
Goriška Brda
Krasinec-Griblje
Kalce-Naklo
3164
3603
Golavka-Drago Polje
Lapurje
3280
Zlatoličje
4024
2879
Gorišnica-Moškajnci
Ješenca-Požeg
2649
Cvetkovci
3258
0
Noršinci pri Ljutomeru
2000
3074
4000
Lendava-Lakoš
4247
6000
Bakovci
Investicijska vrednost ( €/ ha )
INVESTICIJSKA VREDNOST
NAMAKALNIH SISTEMOV
10000
E. VPLIVI NA OKOLJE
VZROKI VPLIVOV
 poraba
velikih količin vode (nepovratni
odvzemi)
 povečana obremenitev tal (večja
intenziteta pridelave)
 gradnje objektov (črpališča, cevovodi, …)
MOŽNI NEGATIVNI VPLIVI NA :
VODE
POVRŠINSKE VODE


direktni odvzemi iz vodotokov nad QESP
vnos hranil in zaščitnih sredstev (pomen »buffer« con
ob vodotokih)
PODZEMNE VODE


preveliko črpanje – znižanje podtalnice
izpiranje hranil in zaščitnih sredstev – posledica
prevelikih namakalnih obrokov (intenziteta)
TLA
NAMAKANJE Z VODO NEUSTREZNE KVALITETE


zasoljevanje tal – posledica je zmanjšanje
dostopnosti vode za rastline. Dobra voda –
irigacijski koeficient ki večji od 18 (vsebnost
soli Na+, Cl-,
zmanjšanje infiltracijske sposobnosti tal,
zaskorjevanje tal. Kriterij primernosti je
razmerje izmenljivega natrija (SAR) v
povezavi z elektroprevodnostjo (ECw)
DRUGI SEGMENTI OKOLJA
živi svet
 zrak
 hrup
 naravna, kulturna dediščina

Vplivi so posledica intenzivne kmetijske
pridelave in niso neposredno vezani na
namakanje.
OMILITVENI UKREPI
S strokovno načrtovanim in vodenim
namakanjem, izvajanjem monitoringa, ki
vključuje agrometeorološke meritve in
prognozo namakanja je možno negativne
vplive namakanja bistveno zmanjšati.
F. STANJE IN PERSPEKTIVE
NAMAKANJA V PODRAVJU
NAMAKALNI SISTEM
POVRŠINA (ha)
VODNI VIRI
Radeljsko polje
134
Drava
Šmartno – Turiška vas
80
Mislinja
Pohorski dvor
30
akumulacija
Miklavž
230
Kanal Drava SD – 1
Starše
206
Kanal Drava SD – 1
Semenarna
40
Ptujsko jezero
Borovci
142
Podtalnica
Gorišnica
308
Kanal Drava SD – 2
Sobetinci A
74
Kanal Drava SD – 2
Sobetinci B
110
Kanal Drava SD – 2
Strelci
85
Kanal Drava SD – 2
Gajevci
308
Kanal Drava SD – 2
Formin
356
Kanal Drava SD – 2
Ormož -(V. Nedelja)
445
Kanal Drava SD – 2
Ormož –(Osluševci)
173
Kanal Drava SD – 2
Hmeljišča–(Trgovišče)
40
Kanal Drava SD – 2
Zavrč
55
Drava
Videm
33
Dravinja
Sp. Polskava
22
Dravinja
SKUPAJ
2.871
-----------------------
Za namakanje trajnih nasadov
in vrtnin je v Podravju izvedenih
preko 30 malih namakalnih
sistemov.
NAMAKANJE V SLOVENIJI:
Izvedeni namakalni sistemi v RS:
OBMOČJE
POVRŠINA N. S.
(ha)
MURA
881
DRAVA
2.840
SAVA
3.339
SAVA
1.546
PRIMORSKA
348
SKUPAJ
8.954
DISKUSIJA:
Kaj je razlog za več izvedenih namakalnih sistemov na
posameznih območjih kot na drugih?
MOŽNOSTI IZGRADNJE
NAMAKALNIH SISTEMOV V
PODRAVJU
Kmetijske površine na Dravskem in Ptujskem polju
so zaradi plitvih tal na prepustni prodni podlagi
podvržene pogostim sušam.
MOŽNI VODNI VIRI:
 Reka Drava z energetskimi kanali predstavlja zadosten vir
vode za namakanje. Koncesijska pogodba DEM
- Odsek HE Zlatoličje (dovodni in odvodni kanal): Q=12 m3/s
- Odsek HE Formin (dovodni kanal): Q=5m3/s
 Obstoječi vodni zadrževalniki na porečju Pesnice in
Polskave s stalno ojezeritvijo omogočajo rabo dela
akumulirane vode za namakanje.
(ak. Pernica, Pristava, Komarnik, Gradišče, Savci, Medvedce,
Požeg)
 Možna izgradnja mikroakumulacij za namakanje manjših
dislociranih območij z intenzivnimi kulturami
POTENCIALNE NAMAKALNE POVRŠINE
OBMOČJE
POVRŠINA N. S. (ha)
Pohorski dvor – II. faza
20
Rogoza - Betnava
361
Duplek - Vurberk
200
Loka - Rošnja
360
Zlatoličje - sever
305
Zlatoličje – zahod
609
Dravski dvor
60
Orehova vas – Hotinja vas
150
Rače – Gomila
302
Ješenca - Požeg
200
Gorišnica
110
Markovci – jug
300
Turnišče
93
SKUPAJ
3.320
Ocenjena perspektivna poraba vode Drave za namakanje, skupaj z že obstoječimi
odvzemi, bi znašala 4 m3/s.
DRAVSKO POLJE
PTUJSKO POLJE