DIJA*KI DOM DRAVA MARIBOR SE OGREVA Z LESNIMI PELETI

Download Report

Transcript DIJA*KI DOM DRAVA MARIBOR SE OGREVA Z LESNIMI PELETI

DIJAŠKI DOM DRAVA MARIBOR SE
OGREVA Z LESNIMI PELETI
Barbara Štingl, Dijaški dom Drava Maribor
Ljubljana, 16.6.2014
Primer dobre prakse energetske sanacije vzgojnoizobraževalnega zavoda
Dijaški dom Drava Maribor
13 vzgojnih skupin – 352 dijakov, 39 zaposlenih
dijaki, ki se šolajo izven kraja bivanja
urejeno, zdravo in ustvarjalno življenje v
spodbudnem okolju
neformalno izobraževanje ena od zelo
pomembnih komponent življenja in dela
spodbujanje okoljske zavesti
Ekošola
program celostne okoljske vzgoje
številne akcije in projekti
Dijaški dom Drava Maribor
s primerom dobre
prakse (URE in
OVE) vplivati na
dvig okoljske
zavesti naših
dijakov in okoliških
prebivalcev
Koraki v smeri energetske sanacije
Izvedba
energetske
sanacije 2012
Prijava na razpis
za nepovratna
sredstva 2011
Vključitev v
sistem
spletnega
energetskega
knjigovodstva
v letu 2010
Namestitev
digitalnega
obratovalnega
monitoringa
2013
Prijava na razpis
• Javni razpis za pridobitev evropskih sredstev »Energetska
sanacija stavb javnih zavodov na področju vzgoje in
izobraževanja, katerih ustanovitelj je RS in so v pristojnosti
MŠŠ« v okviru OP razvoja okoljske in prometne infrastrukture
za obdobje 2007 - 2013
• 90 % financiranja investicije iz sredstev razpisa, 10 % iz lastnih
sredstev (pogoj: OVE)
Predstavitev objekta
Leto izgradnje: 1985
Število etaž: 6
Neto tlorisna površina: 6.145,20 m2
Prenova ogrevanja: 1994 premog – ELKO
Vrsta objekta: samostoječa stavba
Kotlovnica - razlogi za investicijski
projekt
2 kotla BALTUR
BPREX 350/380
dotrajana,
puščanje
nedelujoča
ostala kotlovska
oprema
Kotlovnica – prehod na ogrevanje z
lesnimi peleti
primarna
funkcija
ostala enaka
večina
posegov na
nivoju
strojnih
inštalacij
minimalni
posegi na
gradbenem
področju
razdelitev na
dva dela
(kotlovnica,
skladišče
lesnih
peletov)
Vgrajena oprema
WVTerm tip Bioflamm kotel V6, Q=
400kW
objekt po energetski sanaciji kot
energent uporablja pelete, kjer je
cena ogrevanja okoli 0,50 EUR na
kWh
okvirna vrednost izvedbe je okoli
200.000 EUR + DDV
Kratek pregled investicije
Sanacija zunanjega ovoja
Menjava oken in vrat
Kratek pregled investicije
Sanacija podstrešja
Optimizacija ogrevalnih sistemov
Kratek pregled investicije
Sanacija in optimizacija
razsvetljave
Vgradnja sistemov za centralno
prezračevanje
Kratek pregled investicije
Vgradnja kotla na biomaso
Priprava sanitarne vode s
toplotno črpalko
Kratek pregled investicije
• stroški energetskega upravljanja in
monitoringa
• gradbeni in projektantski nadzor
• stroški dokumentacije
Ocena prihrankov
• pred sanacijo za ogrevanje okoli 900.000
kWh = 90.000 l ELKO, v denarju to
pomeni 90.000 EUR
• po sanaciji zunanjega ovoja 37 % manj
toplotne energije = 570.000 kWh, kar bi
znašalo okoli 57.000 l olja
• letni strošek ogrevanja = okoli 27.000 EUR
• letni stroški ogrevanja nižji za 63.000 EUR
Poraba toplotne energije za pretekla leta s
prikazom predvidenih prihrankov
Poraba električne energije
Cilji na področju znižanja porabe
električne energije še niso doseženi.
Vzrok za odstopanja so predvsem
strojne instalacije, kot porabniki
elektrike.
Topla sanitarna voda se delno
pripravlja s toplotno črpalko.
(pozimi se ogreva topla sanitarna
voda z biomaso).
Objekt ima prisilno prezračevanje s
rekuperacijo in hlajenjem, za kar je
potrebna električna energija.
Sistem digitalnega obratovalnega
monitoringa omogoča ugotavljanje
vzrokov in optimiranje porabe.
Hvala za pozornost!