Energetska učinkovitost v javnem sektorju Miran Kojc, ZEON d.o.o. Moravske Toplice, 14.06.2011 Poraba energije  4000 8000 1000 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 We.

Download Report

Transcript Energetska učinkovitost v javnem sektorju Miran Kojc, ZEON d.o.o. Moravske Toplice, 14.06.2011 Poraba energije  4000 8000 1000 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 We.

Slide 1

Energetska učinkovitost v
javnem sektorju
Miran Kojc, ZEON d.o.o.
Moravske Toplice, 14.06.2011


Slide 2

Poraba energije



16000

6000

14000

5000

12000
4000

10000
8000

3000

6000

2000

4000
1000

2000
0

0
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
We skupna

We ostala raba

Celotna poraba en.

2

1000 toe



Poraba energije v
svetu in v Sloveniji
se veča
2000-2008, več
kot 20% rast
celotne energije
Rast rabe
električne energije
v sektorju ‘ostala
raba’ več kot 40%

GWh




Slide 3

Poraba energije






13,3 % rabe
končne energije
pade na ‘ostalo
rabo’ (2001-2005)
cca 25% tega
predstavlja javni
sektor
Do sedaj izvedenih
malo ukrepov za
zmanjšanje porabe
energije
3


Slide 4

Poraba energije in URE









Novi viri so omejeni
Energetska učinkovitost eden izmed
ukrepov nižanja porabe
Nekaj pozitivnih premikov pri porabi
toplotne energije
Javni sektor ima velik potencial znižanja
Javni sektor za zgled ostalim –predvideni
višji prihranki energije
Posledično zniževanje stroškov za
energijo, ki se vedno bolj draži
4


Slide 5

Zakonska izhodišča


Evropski
 Poročilo Evropske komisije,
namenjeno Evropskemu
parlamentu, svetu, evropskemu
ekonomsko-socialnemu odboru in
odboru regij (marec 2011)
 Poudarek na javnem sektorju –
javna poraba znaša 17% BDP EU

5


Slide 6

Poročilo Evropske komisije




Energetska učinkovitost pri javni
porabi (usmerjanje javne porabe k
energetsko učinkovitim proizvodom,
načinom prevoza, zgradbam, delu in
storitvam)
Prenova javnih stavb (Javni organi
bi morali prevzeti vodilno vlogo in
zagotoviti, da njihove zgradbe
dosegajo visoke ravni energetske
učinkovitosti)
6


Slide 7

Poročilo Evropske komisije




Pogodbeno zagotavljanje prihranka
energije (ponekod nejasnosti v
pravnem okviru in pomanjkanje
zanesljivih podatkov o porabi energije Komisija bo v letu 2011 pripravila
zakonodajne predloge za odpravo teh
težav)
Izvajanje energetske učinkovitosti
v praksi (več kot 2000 mest je
podpisalo Konvencijo županov)
7


Slide 8

Zakonska izhodišča - II


Evropski
 Direktiva o učinkovitosti rabe končne
energije in energetskih storitvah (osnova

za Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije pri
končnih odjemalcih)



EPBD, Evropska direktiva o energetski
učinkovitosti stavb (ena izmed temeljnih

direktiv, ki se nanaša na energetsko učinkovitost
in izvajanja predvidenih ukrepov)

8


Slide 9

Zakonska izhodišča - II


Nacionalni
 Energetski zakon (EK,EI), direktiva
o sv. onesnaženju, …
 Nacionalni energetski program
(2010-2030)
 AN-URE
 Zakon o graditvi objektov - PURES

9


Slide 10

Možni ukrepi







Energetski pregledi
Lokalni energetski koncepti
Energetsko učinkovita javna
razsvetljava – pogodbeno
financiranje prihrankov
Energetska izkaznica za stavbe
Energetski menedžment in
energetsko knjigovodstvo
10


Slide 11

Energetski pregled


Namen energetskega pregleda






Ugotovitev razmer v energetiki objekta
Ugotoviti možnost prihrankov energije
Predlaganje ustreznih ukrepov
Ekonomsko ovrednotenje izbranih
ukrepov

11


Slide 12

Pregled letnih porab





Poraba
Poraba
Poraba
Poraba

električne energije
toplotne energije
hladu
vode

12


Slide 13

Analiza porabe





Poraba energije posameznih sklopov
Večji porabniki
Izvajanje meritev
Analize in izračuni

13


Slide 14

Analiza porabe


Poraba energije posameznih sklopov
Polletni diagram obremenitve šole

50
45
40
35

P [kW]

30
ZIMSKE
POČITNICE

25

PRVOMAJS
KI PRAZNIKI

20
15
10
5
0
1.1.2009
1:00

11.1.2009
1:00

21.1.2009
1:00

31.1.2009
1:00

10.2.2009
1:00

20.2.2009
1:00

2.3.2009
1:00

12.3.2009
1:00

22.3.2009
1:00

1.4.2009
1:00

11.4.2009
1:00

21.4.2009
1:00

1.5.2009
1:00

11.5.2009
1:00

čas

14


Slide 15

Analiza porabe


Poraba energije posameznih sklopov
Mesečni diagram šole

45

40

35

P [kW]

30

25

20

15

10

5

0
1.1.2009
1:00

3.1.2009
1:00

5.1.2009
1:00

7.1.2009
1:00

9.1.2009 11.1.2009 13.1.2009 15.1.2009 17.1.2009 19.1.2009 21.1.2009 23.1.2009 25.1.2009 27.1.2009 29.1.2009 31.1.2009
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
čas

15


Slide 16

Analiza porabe
Večji porabniki



Active Pow er Max

L1 ( kW)

20
15
10
5
0
20

L2 ( kW)

15

10
5

0
0
-2

L3 ( kW)

-4
-6
-8
-10
-12
-14
-16
25

Total ( kW)

20
15
10
5
0
12h

14h

16h

18h

20h

22h

0h

2h

4h

6h

8h

16


Slide 17

Termografija

17


Slide 18

Termografija

18


Slide 19

Ukrepi učinkovite rabe


Neinvesticijski




Investicijski




Ozaveščanje, izdelava pravilnikov, ...
Potrebna investicija za izvedbo ukrepa

Kombinacija

19


Slide 20

Analiza ukrepov


Energetsko ovrednotenje





Izračun prihrankov energije
Zmanjšanje emisij CO2

Ekonomsko ovrednotenje




Statične metode
Dinamične metode
Vračilna doba, neto sedanja vrednost,
IRR

20


Slide 21

Predstavitev rezultatov







Povzetek za poslovno odločanje
Izbor ukrepov z najkrajšo vračilno
dobo (do treh let)
Predstavitev vseh predlaganih
ukrepov
Smernice za nadaljnje ukrepe

21


Slide 22

Lokalni energetski koncept


lokalni energetski koncept (LEK)
je koncept razvoja samoupravne
lokalne skupnosti ali več
samoupravnih lokalnih skupnosti pri
oskrbi in rabi energije, ki poleg
načrtov oskrbe z energijo vključuje
tudi ukrepe za učinkovito rabo
energije, soproizvodnjo toplote in
električne energije ter uporabo
obnovljivih virov energije
22


Slide 23

Obvezne vsebine LEK
analiza porabe energije in energentov
po posameznih področjih in za
samoupravno lokalno skupnost kot
celoto;
2. analiza oskrbe z energijo;
3. analiza emisij;
4. opredelitev šibkih točk oskrbe in
porabe energije z vidika stabilnosti in
okoljske sprejemljivosti;
5. ocena predvidene porabe energije in
napotke za prihodnjo oskrbo z
energijo
1.

23


Slide 24

Obvezne vsebine LEK
6.

7.

8.
9.
10.
11.

analiza možnosti učinkovite rabe
energije in analiza potencialov
obnovljivih virov energije;
določitev ciljev energetskega
načrtovanja v samoupravni lokalni
skupnosti;
analiza možnih ukrepov;
akcijski načrt;
povzetek;
napotki za izvajanje
24


Slide 25

Obveznost in veljavnost LEK





Obvezen za vse občine do konca leta
2011
LEK se izdela za obdobje desetih
let. Najkasneje po petih letih ga je
potrebno prirediti, dopolniti ali
izboljšati oziroma izdelati nov
koncept
LEK mora biti potrjen s strani
Ministrstva za gospodarstvo, o
sprejetju obvestiti MOP
25


Slide 26

Javna razsvetljava




Javna razsvetljava predstavlja velik
strošek v občinah
Nova uredba o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja




Sprejeta avgusta 2007
Spremenjena julija 2010
Ulično in cestno razsvetljavo do 2016
potrebno uskladiti z uredbo (cca
180.000 svetilk)
26


Slide 27

Pogodbeno financiranje




Poslovni model, pri katerem so
ukrepi za učinkovito rabo energije
financirani s strani tretjega
partnerja
Prihranki so poplačani iz doseženih
ciljnih prihrankov pri stroških za
porabljeno energijo

27


Slide 28

Pogodbeno financiranje






Pogodbenik – izvajalec oz. investitor
opravi investicijska vlaganja in izvede
ukrepe za znižanje stroškov za rabo
energije,
Svoje izdatke dobi poplačane v obliki
deležev pri letnih prihrankih pri stroških
za energijo,
Pogodba vsebuje garancijo naročniku
glede ciljnih prihrankov pri stroških za
porabljeno energijo
28


Slide 29

Pogodbeno financiranje

29


Slide 30

30


Slide 31

Energetska izkaznica stavb







Njen osnovni namen je podajanje
informacije o porabi energije v stavbi.
Izdelati jo je treba ob izgradnji nove
stavbe ter ob prodaji ali oddaji v najem
obstoječih stavb.
Veljavnost ne sme biti daljša od 10 let.
Določene vrste stavb so lahko izvzete iz
certificiranja (začasni objekti < 2 leti,
verski objekti, zaščiteni objekti... ).

31


Slide 32

Energetska izkaznica stavb
 Energetska

obvezna





izkaznica je

pri novih stavbah (od 1.1.2008)
obstoječih stavbah pri prodaji in
najemu (od 1.1.2009)
javnih stavbah s površino nad 500 m2 obvezna tudi namestitev izkaznice na
vidnem mestu (od 1.1.2008, a
najkasneje do 31.12.2010)
32


Slide 33

Obveznost predložitve EI


Obstoječe stavbe









Kdo jo predloži: lastnik stavbe ali njenega
dela
Komu jo predloži: kupcu ali najemniku
Kdaj jo predloži: v primeru prodaje ali
oddaje v najem stavbe ali njenega dela
najpozneje pred sklenitvijo pogodbe
Namesto izkaznice za del stavbe se lahko
predloži izkaznica za celotno stavbo.
Izjeme, ko izkaznice ni treba predložiti:
oddaja v najem, za obdobje krajše od enega
leta, ter v primerih razlastitve ali prodaje v
postopku izvršbe ali stečajnem postopku
33


Slide 34

Obveznost predložitve EI


Novozgrajene stavbe





Kdo jo predloži (pridobi): investitor
Komu jo predloži: upravnemu organu,
izkaznica je obvezna sestavina projekta
izvedenih del
Kdaj jo predloži: pred vložitvijo
zahteve za izdajo uporabnega
dovoljenja

34


Slide 35

Stavbe, izvzete iz certificiranja







Stavbe razglašene za kulturni spomenik,
če bi izpolnjevanje zahtev za energetsko
učinkovitost nesprejemljivo vplivalo na
njihovo naravo ali videz,
stavbe, ki se uporabljajo za obredne
namene in verske dejavnosti,
začasne stavbe (za uporabo manj od 2
let), industrijske stavbe, delavnice in
nestanovanjske kmetijske stavbe,
samostojne stavbe ali deli stavb z
uporabno površino manjšo od 50 m2
35


Slide 36

Izdajanje EI






Ministrstvo za okolje in prostor vodi
register izdanih energetskih izkaznic, ki je
javen ter povezan s katastrom stavb
EI izdajajo pooblaščene pravne ali fizične
osebe – izdajatelji; register
EI lahko izdelujejo posamezniki –
neodvisni strokovnjaki, ki imajo veljavno
licenco za izvajanje teh nalog; register

36


Slide 37

Izgled EI

37


Slide 38

Razredi EI











A1 – od 0 do vključno 10 kWh/m2 letno
A2 – od 10 do vključno 15 kWh/m2 letno
B1 – od 15 do vključno 25 kWh/m2 letno
B2 – od 25 do vključno 35 kWh/m2 letno
C – od 35 do vključno 60 kWh/m2 letno
D – od 60 do vključno 105 kWh/m2 letno
E – od 105 do vključno 150 kWh/m2 letno
F – od 150 do vključno 210 kWh/m2 letno
G – od 210 do 300 in več kWh/m2 letno

38


Slide 39

Vrste EI

39


Slide 40

Energetski menedžment v javnih
stavbah


Cilj obratovalnega energetskega menedžmenta je zmanjšati porabo in stroške
(10 % do 15 %) brez investicij, in sicer z:






energetskim knjigovodstvom
optimizacijo obratovanja naprav (kotli,
ventilacijski sistemi,…) in stavb
usposabljanjem upravljalcev in vzdrževalcev
dvigom ozaveščenosti uporabnikov stavb

40


Slide 41

Stopnje uvajanja OEM









Določitev ciljev, organizacijske strukture
(energetski menedžer),pristojnosti in virov
Priprava navodil za obratovanje in načrtovanje
Pregled razpoložljivih podatkov: načrti za stavbe
in naprave, računi za energijo in vodo, pogodbe,
načrti za izboljšave, ….
Nakup merilne in programske opreme za
energetsko knjigovodstvo
Vgradnja merilne opreme, vzpostavitev baze
podatkov o stavbah, merilnikih in porabi,
določitev izhodiščnih kazalnikov in prioritetnih
aktivnosti
41


Slide 42

Stopnje uvajanja OEM










Vzpostavitev rednega spremljanja in nadzora nad
porabo (kazalniki učinkovitosti)
Optimizacija obratovanja, nastavitev regulacije
itd. (obratovalna navodila, usposabljanje hišnikov
in vzdrževalcev)
Akcije za dvig ozaveščenosti in informiranosti
uporabnikov stavb
Redni pregledi izvedenih ukrepov, redni sestanki z
upravljalci in vzdrževalci, …
Izdelava in predstavitev letnega poročila
občinskemu svetu

42


Slide 43

Avtomatski nadzor porabe








CNS, CSRE,
nadzorni sistem
Nadzor delovanja
Individualni
pristop
Dražja izvedba
Potrebni tudi ročni
vnosi

43


Slide 44

Ročni vnos podatkov




Energetsko knjigovodstvo
Univerzalni za vse stavbe
Cenejša izvedba

44


Slide 45

Možnosti financiranja


Energetska rekonstrukcija bolnišnic
(MZ)





v letu 2010: 12.650.000,00 EUR ,
v letu 2011: 17.350.000,00 EUR,
v letih 2012 in 2013: 22.600.000,00
EUR

45


Slide 46

Možnosti financiranja


Energetska rekonstrukcija šolskih centrov
(MŠŠ)









v letu 2011: 1.000.000,00 EUR ,
v letu 2012: 17.350.000,00 EUR,
v letu 2013: 8.000.000,00 EUR

90 % sofinanciranje
Stroški priznani od dneva oddaje
dokumentacije, oz. od 28.07.2007 za
projektno dokumentacijo
Naslednji rok za oddajo je 20. oktober
46


Slide 47

Možnosti financiranja


Energetska rekonstrukcija javne
razsvetljave v občinah (MG)
14.000.000 EUR in sicer:







za leto 2011: 5.000.000 EUR
za leto 2012: 5.000.000 EUR
za leto 2013: 4.000.000 EUR

Dve merili ocenjevanja

47


Slide 48

Možnosti financiranja




specifični minimalni prihranki

ocena na osnovi učinkovitosti
načrtovane investicije

48


Slide 49

Možnosti sofinanciranja

49


Slide 50

Možnosti financiranja


Uredba o zagotavljanju prihrankov
energije pri končnih odjemalcih

50


Slide 51

Možnosti financiranja


ELENA








Mednarodni; odprt do porabe sredstev
50 mio €
Do 90 % stroškov tehnične pomoči
(tudi nove zaposlitve)
Projekt vsaj 25x večji od tehnične
pomoči
Možnost združevanja občin na razpisu

51


Slide 52

Možnosti financiranja


Energy Intelligent Europe











Vsakoletni mednarodni razpis
Potrebno mednarodno partnerstvo
načeloma 75% sofinanciranje
SAVE, ALTENER, STEER

Švicarski prispevek
Kohezijski skladi

52


Slide 53

Hvala za pozornost!
[email protected]