Energetska učinkovitost v javnem sektorju Miran Kojc, ZEON d.o.o. Moravske Toplice, 14.06.2011 Poraba energije 4000 8000 1000 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 We.
Download ReportTranscript Energetska učinkovitost v javnem sektorju Miran Kojc, ZEON d.o.o. Moravske Toplice, 14.06.2011 Poraba energije 4000 8000 1000 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 We.
Slide 1
Energetska učinkovitost v
javnem sektorju
Miran Kojc, ZEON d.o.o.
Moravske Toplice, 14.06.2011
Slide 2
Poraba energije
16000
6000
14000
5000
12000
4000
10000
8000
3000
6000
2000
4000
1000
2000
0
0
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
We skupna
We ostala raba
Celotna poraba en.
2
1000 toe
Poraba energije v
svetu in v Sloveniji
se veča
2000-2008, več
kot 20% rast
celotne energije
Rast rabe
električne energije
v sektorju ‘ostala
raba’ več kot 40%
GWh
Slide 3
Poraba energije
13,3 % rabe
končne energije
pade na ‘ostalo
rabo’ (2001-2005)
cca 25% tega
predstavlja javni
sektor
Do sedaj izvedenih
malo ukrepov za
zmanjšanje porabe
energije
3
Slide 4
Poraba energije in URE
Novi viri so omejeni
Energetska učinkovitost eden izmed
ukrepov nižanja porabe
Nekaj pozitivnih premikov pri porabi
toplotne energije
Javni sektor ima velik potencial znižanja
Javni sektor za zgled ostalim –predvideni
višji prihranki energije
Posledično zniževanje stroškov za
energijo, ki se vedno bolj draži
4
Slide 5
Zakonska izhodišča
Evropski
Poročilo Evropske komisije,
namenjeno Evropskemu
parlamentu, svetu, evropskemu
ekonomsko-socialnemu odboru in
odboru regij (marec 2011)
Poudarek na javnem sektorju –
javna poraba znaša 17% BDP EU
5
Slide 6
Poročilo Evropske komisije
Energetska učinkovitost pri javni
porabi (usmerjanje javne porabe k
energetsko učinkovitim proizvodom,
načinom prevoza, zgradbam, delu in
storitvam)
Prenova javnih stavb (Javni organi
bi morali prevzeti vodilno vlogo in
zagotoviti, da njihove zgradbe
dosegajo visoke ravni energetske
učinkovitosti)
6
Slide 7
Poročilo Evropske komisije
Pogodbeno zagotavljanje prihranka
energije (ponekod nejasnosti v
pravnem okviru in pomanjkanje
zanesljivih podatkov o porabi energije Komisija bo v letu 2011 pripravila
zakonodajne predloge za odpravo teh
težav)
Izvajanje energetske učinkovitosti
v praksi (več kot 2000 mest je
podpisalo Konvencijo županov)
7
Slide 8
Zakonska izhodišča - II
Evropski
Direktiva o učinkovitosti rabe končne
energije in energetskih storitvah (osnova
za Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije pri
končnih odjemalcih)
EPBD, Evropska direktiva o energetski
učinkovitosti stavb (ena izmed temeljnih
direktiv, ki se nanaša na energetsko učinkovitost
in izvajanja predvidenih ukrepov)
8
Slide 9
Zakonska izhodišča - II
Nacionalni
Energetski zakon (EK,EI), direktiva
o sv. onesnaženju, …
Nacionalni energetski program
(2010-2030)
AN-URE
Zakon o graditvi objektov - PURES
9
Slide 10
Možni ukrepi
Energetski pregledi
Lokalni energetski koncepti
Energetsko učinkovita javna
razsvetljava – pogodbeno
financiranje prihrankov
Energetska izkaznica za stavbe
Energetski menedžment in
energetsko knjigovodstvo
10
Slide 11
Energetski pregled
Namen energetskega pregleda
Ugotovitev razmer v energetiki objekta
Ugotoviti možnost prihrankov energije
Predlaganje ustreznih ukrepov
Ekonomsko ovrednotenje izbranih
ukrepov
11
Slide 12
Pregled letnih porab
Poraba
Poraba
Poraba
Poraba
električne energije
toplotne energije
hladu
vode
12
Slide 13
Analiza porabe
Poraba energije posameznih sklopov
Večji porabniki
Izvajanje meritev
Analize in izračuni
13
Slide 14
Analiza porabe
Poraba energije posameznih sklopov
Polletni diagram obremenitve šole
50
45
40
35
P [kW]
30
ZIMSKE
POČITNICE
25
PRVOMAJS
KI PRAZNIKI
20
15
10
5
0
1.1.2009
1:00
11.1.2009
1:00
21.1.2009
1:00
31.1.2009
1:00
10.2.2009
1:00
20.2.2009
1:00
2.3.2009
1:00
12.3.2009
1:00
22.3.2009
1:00
1.4.2009
1:00
11.4.2009
1:00
21.4.2009
1:00
1.5.2009
1:00
11.5.2009
1:00
čas
14
Slide 15
Analiza porabe
Poraba energije posameznih sklopov
Mesečni diagram šole
45
40
35
P [kW]
30
25
20
15
10
5
0
1.1.2009
1:00
3.1.2009
1:00
5.1.2009
1:00
7.1.2009
1:00
9.1.2009 11.1.2009 13.1.2009 15.1.2009 17.1.2009 19.1.2009 21.1.2009 23.1.2009 25.1.2009 27.1.2009 29.1.2009 31.1.2009
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
čas
15
Slide 16
Analiza porabe
Večji porabniki
Active Pow er Max
L1 ( kW)
20
15
10
5
0
20
L2 ( kW)
15
10
5
0
0
-2
L3 ( kW)
-4
-6
-8
-10
-12
-14
-16
25
Total ( kW)
20
15
10
5
0
12h
14h
16h
18h
20h
22h
0h
2h
4h
6h
8h
16
Slide 17
Termografija
17
Slide 18
Termografija
18
Slide 19
Ukrepi učinkovite rabe
Neinvesticijski
Investicijski
Ozaveščanje, izdelava pravilnikov, ...
Potrebna investicija za izvedbo ukrepa
Kombinacija
19
Slide 20
Analiza ukrepov
Energetsko ovrednotenje
Izračun prihrankov energije
Zmanjšanje emisij CO2
Ekonomsko ovrednotenje
Statične metode
Dinamične metode
Vračilna doba, neto sedanja vrednost,
IRR
20
Slide 21
Predstavitev rezultatov
Povzetek za poslovno odločanje
Izbor ukrepov z najkrajšo vračilno
dobo (do treh let)
Predstavitev vseh predlaganih
ukrepov
Smernice za nadaljnje ukrepe
21
Slide 22
Lokalni energetski koncept
lokalni energetski koncept (LEK)
je koncept razvoja samoupravne
lokalne skupnosti ali več
samoupravnih lokalnih skupnosti pri
oskrbi in rabi energije, ki poleg
načrtov oskrbe z energijo vključuje
tudi ukrepe za učinkovito rabo
energije, soproizvodnjo toplote in
električne energije ter uporabo
obnovljivih virov energije
22
Slide 23
Obvezne vsebine LEK
analiza porabe energije in energentov
po posameznih področjih in za
samoupravno lokalno skupnost kot
celoto;
2. analiza oskrbe z energijo;
3. analiza emisij;
4. opredelitev šibkih točk oskrbe in
porabe energije z vidika stabilnosti in
okoljske sprejemljivosti;
5. ocena predvidene porabe energije in
napotke za prihodnjo oskrbo z
energijo
1.
23
Slide 24
Obvezne vsebine LEK
6.
7.
8.
9.
10.
11.
analiza možnosti učinkovite rabe
energije in analiza potencialov
obnovljivih virov energije;
določitev ciljev energetskega
načrtovanja v samoupravni lokalni
skupnosti;
analiza možnih ukrepov;
akcijski načrt;
povzetek;
napotki za izvajanje
24
Slide 25
Obveznost in veljavnost LEK
Obvezen za vse občine do konca leta
2011
LEK se izdela za obdobje desetih
let. Najkasneje po petih letih ga je
potrebno prirediti, dopolniti ali
izboljšati oziroma izdelati nov
koncept
LEK mora biti potrjen s strani
Ministrstva za gospodarstvo, o
sprejetju obvestiti MOP
25
Slide 26
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava predstavlja velik
strošek v občinah
Nova uredba o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja
Sprejeta avgusta 2007
Spremenjena julija 2010
Ulično in cestno razsvetljavo do 2016
potrebno uskladiti z uredbo (cca
180.000 svetilk)
26
Slide 27
Pogodbeno financiranje
Poslovni model, pri katerem so
ukrepi za učinkovito rabo energije
financirani s strani tretjega
partnerja
Prihranki so poplačani iz doseženih
ciljnih prihrankov pri stroških za
porabljeno energijo
27
Slide 28
Pogodbeno financiranje
Pogodbenik – izvajalec oz. investitor
opravi investicijska vlaganja in izvede
ukrepe za znižanje stroškov za rabo
energije,
Svoje izdatke dobi poplačane v obliki
deležev pri letnih prihrankih pri stroških
za energijo,
Pogodba vsebuje garancijo naročniku
glede ciljnih prihrankov pri stroških za
porabljeno energijo
28
Slide 29
Pogodbeno financiranje
29
Slide 30
30
Slide 31
Energetska izkaznica stavb
Njen osnovni namen je podajanje
informacije o porabi energije v stavbi.
Izdelati jo je treba ob izgradnji nove
stavbe ter ob prodaji ali oddaji v najem
obstoječih stavb.
Veljavnost ne sme biti daljša od 10 let.
Določene vrste stavb so lahko izvzete iz
certificiranja (začasni objekti < 2 leti,
verski objekti, zaščiteni objekti... ).
31
Slide 32
Energetska izkaznica stavb
Energetska
obvezna
izkaznica je
pri novih stavbah (od 1.1.2008)
obstoječih stavbah pri prodaji in
najemu (od 1.1.2009)
javnih stavbah s površino nad 500 m2 obvezna tudi namestitev izkaznice na
vidnem mestu (od 1.1.2008, a
najkasneje do 31.12.2010)
32
Slide 33
Obveznost predložitve EI
Obstoječe stavbe
Kdo jo predloži: lastnik stavbe ali njenega
dela
Komu jo predloži: kupcu ali najemniku
Kdaj jo predloži: v primeru prodaje ali
oddaje v najem stavbe ali njenega dela
najpozneje pred sklenitvijo pogodbe
Namesto izkaznice za del stavbe se lahko
predloži izkaznica za celotno stavbo.
Izjeme, ko izkaznice ni treba predložiti:
oddaja v najem, za obdobje krajše od enega
leta, ter v primerih razlastitve ali prodaje v
postopku izvršbe ali stečajnem postopku
33
Slide 34
Obveznost predložitve EI
Novozgrajene stavbe
Kdo jo predloži (pridobi): investitor
Komu jo predloži: upravnemu organu,
izkaznica je obvezna sestavina projekta
izvedenih del
Kdaj jo predloži: pred vložitvijo
zahteve za izdajo uporabnega
dovoljenja
34
Slide 35
Stavbe, izvzete iz certificiranja
Stavbe razglašene za kulturni spomenik,
če bi izpolnjevanje zahtev za energetsko
učinkovitost nesprejemljivo vplivalo na
njihovo naravo ali videz,
stavbe, ki se uporabljajo za obredne
namene in verske dejavnosti,
začasne stavbe (za uporabo manj od 2
let), industrijske stavbe, delavnice in
nestanovanjske kmetijske stavbe,
samostojne stavbe ali deli stavb z
uporabno površino manjšo od 50 m2
35
Slide 36
Izdajanje EI
Ministrstvo za okolje in prostor vodi
register izdanih energetskih izkaznic, ki je
javen ter povezan s katastrom stavb
EI izdajajo pooblaščene pravne ali fizične
osebe – izdajatelji; register
EI lahko izdelujejo posamezniki –
neodvisni strokovnjaki, ki imajo veljavno
licenco za izvajanje teh nalog; register
36
Slide 37
Izgled EI
37
Slide 38
Razredi EI
A1 – od 0 do vključno 10 kWh/m2 letno
A2 – od 10 do vključno 15 kWh/m2 letno
B1 – od 15 do vključno 25 kWh/m2 letno
B2 – od 25 do vključno 35 kWh/m2 letno
C – od 35 do vključno 60 kWh/m2 letno
D – od 60 do vključno 105 kWh/m2 letno
E – od 105 do vključno 150 kWh/m2 letno
F – od 150 do vključno 210 kWh/m2 letno
G – od 210 do 300 in več kWh/m2 letno
38
Slide 39
Vrste EI
39
Slide 40
Energetski menedžment v javnih
stavbah
Cilj obratovalnega energetskega menedžmenta je zmanjšati porabo in stroške
(10 % do 15 %) brez investicij, in sicer z:
energetskim knjigovodstvom
optimizacijo obratovanja naprav (kotli,
ventilacijski sistemi,…) in stavb
usposabljanjem upravljalcev in vzdrževalcev
dvigom ozaveščenosti uporabnikov stavb
40
Slide 41
Stopnje uvajanja OEM
Določitev ciljev, organizacijske strukture
(energetski menedžer),pristojnosti in virov
Priprava navodil za obratovanje in načrtovanje
Pregled razpoložljivih podatkov: načrti za stavbe
in naprave, računi za energijo in vodo, pogodbe,
načrti za izboljšave, ….
Nakup merilne in programske opreme za
energetsko knjigovodstvo
Vgradnja merilne opreme, vzpostavitev baze
podatkov o stavbah, merilnikih in porabi,
določitev izhodiščnih kazalnikov in prioritetnih
aktivnosti
41
Slide 42
Stopnje uvajanja OEM
Vzpostavitev rednega spremljanja in nadzora nad
porabo (kazalniki učinkovitosti)
Optimizacija obratovanja, nastavitev regulacije
itd. (obratovalna navodila, usposabljanje hišnikov
in vzdrževalcev)
Akcije za dvig ozaveščenosti in informiranosti
uporabnikov stavb
Redni pregledi izvedenih ukrepov, redni sestanki z
upravljalci in vzdrževalci, …
Izdelava in predstavitev letnega poročila
občinskemu svetu
42
Slide 43
Avtomatski nadzor porabe
CNS, CSRE,
nadzorni sistem
Nadzor delovanja
Individualni
pristop
Dražja izvedba
Potrebni tudi ročni
vnosi
43
Slide 44
Ročni vnos podatkov
Energetsko knjigovodstvo
Univerzalni za vse stavbe
Cenejša izvedba
44
Slide 45
Možnosti financiranja
Energetska rekonstrukcija bolnišnic
(MZ)
v letu 2010: 12.650.000,00 EUR ,
v letu 2011: 17.350.000,00 EUR,
v letih 2012 in 2013: 22.600.000,00
EUR
45
Slide 46
Možnosti financiranja
Energetska rekonstrukcija šolskih centrov
(MŠŠ)
v letu 2011: 1.000.000,00 EUR ,
v letu 2012: 17.350.000,00 EUR,
v letu 2013: 8.000.000,00 EUR
90 % sofinanciranje
Stroški priznani od dneva oddaje
dokumentacije, oz. od 28.07.2007 za
projektno dokumentacijo
Naslednji rok za oddajo je 20. oktober
46
Slide 47
Možnosti financiranja
Energetska rekonstrukcija javne
razsvetljave v občinah (MG)
14.000.000 EUR in sicer:
za leto 2011: 5.000.000 EUR
za leto 2012: 5.000.000 EUR
za leto 2013: 4.000.000 EUR
Dve merili ocenjevanja
47
Slide 48
Možnosti financiranja
specifični minimalni prihranki
ocena na osnovi učinkovitosti
načrtovane investicije
48
Slide 49
Možnosti sofinanciranja
49
Slide 50
Možnosti financiranja
Uredba o zagotavljanju prihrankov
energije pri končnih odjemalcih
50
Slide 51
Možnosti financiranja
ELENA
Mednarodni; odprt do porabe sredstev
50 mio €
Do 90 % stroškov tehnične pomoči
(tudi nove zaposlitve)
Projekt vsaj 25x večji od tehnične
pomoči
Možnost združevanja občin na razpisu
51
Slide 52
Možnosti financiranja
Energy Intelligent Europe
Vsakoletni mednarodni razpis
Potrebno mednarodno partnerstvo
načeloma 75% sofinanciranje
SAVE, ALTENER, STEER
Švicarski prispevek
Kohezijski skladi
…
52
Slide 53
Hvala za pozornost!
[email protected]
Energetska učinkovitost v
javnem sektorju
Miran Kojc, ZEON d.o.o.
Moravske Toplice, 14.06.2011
Slide 2
Poraba energije
16000
6000
14000
5000
12000
4000
10000
8000
3000
6000
2000
4000
1000
2000
0
0
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
We skupna
We ostala raba
Celotna poraba en.
2
1000 toe
Poraba energije v
svetu in v Sloveniji
se veča
2000-2008, več
kot 20% rast
celotne energije
Rast rabe
električne energije
v sektorju ‘ostala
raba’ več kot 40%
GWh
Slide 3
Poraba energije
13,3 % rabe
končne energije
pade na ‘ostalo
rabo’ (2001-2005)
cca 25% tega
predstavlja javni
sektor
Do sedaj izvedenih
malo ukrepov za
zmanjšanje porabe
energije
3
Slide 4
Poraba energije in URE
Novi viri so omejeni
Energetska učinkovitost eden izmed
ukrepov nižanja porabe
Nekaj pozitivnih premikov pri porabi
toplotne energije
Javni sektor ima velik potencial znižanja
Javni sektor za zgled ostalim –predvideni
višji prihranki energije
Posledično zniževanje stroškov za
energijo, ki se vedno bolj draži
4
Slide 5
Zakonska izhodišča
Evropski
Poročilo Evropske komisije,
namenjeno Evropskemu
parlamentu, svetu, evropskemu
ekonomsko-socialnemu odboru in
odboru regij (marec 2011)
Poudarek na javnem sektorju –
javna poraba znaša 17% BDP EU
5
Slide 6
Poročilo Evropske komisije
Energetska učinkovitost pri javni
porabi (usmerjanje javne porabe k
energetsko učinkovitim proizvodom,
načinom prevoza, zgradbam, delu in
storitvam)
Prenova javnih stavb (Javni organi
bi morali prevzeti vodilno vlogo in
zagotoviti, da njihove zgradbe
dosegajo visoke ravni energetske
učinkovitosti)
6
Slide 7
Poročilo Evropske komisije
Pogodbeno zagotavljanje prihranka
energije (ponekod nejasnosti v
pravnem okviru in pomanjkanje
zanesljivih podatkov o porabi energije Komisija bo v letu 2011 pripravila
zakonodajne predloge za odpravo teh
težav)
Izvajanje energetske učinkovitosti
v praksi (več kot 2000 mest je
podpisalo Konvencijo županov)
7
Slide 8
Zakonska izhodišča - II
Evropski
Direktiva o učinkovitosti rabe končne
energije in energetskih storitvah (osnova
za Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije pri
končnih odjemalcih)
EPBD, Evropska direktiva o energetski
učinkovitosti stavb (ena izmed temeljnih
direktiv, ki se nanaša na energetsko učinkovitost
in izvajanja predvidenih ukrepov)
8
Slide 9
Zakonska izhodišča - II
Nacionalni
Energetski zakon (EK,EI), direktiva
o sv. onesnaženju, …
Nacionalni energetski program
(2010-2030)
AN-URE
Zakon o graditvi objektov - PURES
9
Slide 10
Možni ukrepi
Energetski pregledi
Lokalni energetski koncepti
Energetsko učinkovita javna
razsvetljava – pogodbeno
financiranje prihrankov
Energetska izkaznica za stavbe
Energetski menedžment in
energetsko knjigovodstvo
10
Slide 11
Energetski pregled
Namen energetskega pregleda
Ugotovitev razmer v energetiki objekta
Ugotoviti možnost prihrankov energije
Predlaganje ustreznih ukrepov
Ekonomsko ovrednotenje izbranih
ukrepov
11
Slide 12
Pregled letnih porab
Poraba
Poraba
Poraba
Poraba
električne energije
toplotne energije
hladu
vode
12
Slide 13
Analiza porabe
Poraba energije posameznih sklopov
Večji porabniki
Izvajanje meritev
Analize in izračuni
13
Slide 14
Analiza porabe
Poraba energije posameznih sklopov
Polletni diagram obremenitve šole
50
45
40
35
P [kW]
30
ZIMSKE
POČITNICE
25
PRVOMAJS
KI PRAZNIKI
20
15
10
5
0
1.1.2009
1:00
11.1.2009
1:00
21.1.2009
1:00
31.1.2009
1:00
10.2.2009
1:00
20.2.2009
1:00
2.3.2009
1:00
12.3.2009
1:00
22.3.2009
1:00
1.4.2009
1:00
11.4.2009
1:00
21.4.2009
1:00
1.5.2009
1:00
11.5.2009
1:00
čas
14
Slide 15
Analiza porabe
Poraba energije posameznih sklopov
Mesečni diagram šole
45
40
35
P [kW]
30
25
20
15
10
5
0
1.1.2009
1:00
3.1.2009
1:00
5.1.2009
1:00
7.1.2009
1:00
9.1.2009 11.1.2009 13.1.2009 15.1.2009 17.1.2009 19.1.2009 21.1.2009 23.1.2009 25.1.2009 27.1.2009 29.1.2009 31.1.2009
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
1:00
čas
15
Slide 16
Analiza porabe
Večji porabniki
Active Pow er Max
L1 ( kW)
20
15
10
5
0
20
L2 ( kW)
15
10
5
0
0
-2
L3 ( kW)
-4
-6
-8
-10
-12
-14
-16
25
Total ( kW)
20
15
10
5
0
12h
14h
16h
18h
20h
22h
0h
2h
4h
6h
8h
16
Slide 17
Termografija
17
Slide 18
Termografija
18
Slide 19
Ukrepi učinkovite rabe
Neinvesticijski
Investicijski
Ozaveščanje, izdelava pravilnikov, ...
Potrebna investicija za izvedbo ukrepa
Kombinacija
19
Slide 20
Analiza ukrepov
Energetsko ovrednotenje
Izračun prihrankov energije
Zmanjšanje emisij CO2
Ekonomsko ovrednotenje
Statične metode
Dinamične metode
Vračilna doba, neto sedanja vrednost,
IRR
20
Slide 21
Predstavitev rezultatov
Povzetek za poslovno odločanje
Izbor ukrepov z najkrajšo vračilno
dobo (do treh let)
Predstavitev vseh predlaganih
ukrepov
Smernice za nadaljnje ukrepe
21
Slide 22
Lokalni energetski koncept
lokalni energetski koncept (LEK)
je koncept razvoja samoupravne
lokalne skupnosti ali več
samoupravnih lokalnih skupnosti pri
oskrbi in rabi energije, ki poleg
načrtov oskrbe z energijo vključuje
tudi ukrepe za učinkovito rabo
energije, soproizvodnjo toplote in
električne energije ter uporabo
obnovljivih virov energije
22
Slide 23
Obvezne vsebine LEK
analiza porabe energije in energentov
po posameznih področjih in za
samoupravno lokalno skupnost kot
celoto;
2. analiza oskrbe z energijo;
3. analiza emisij;
4. opredelitev šibkih točk oskrbe in
porabe energije z vidika stabilnosti in
okoljske sprejemljivosti;
5. ocena predvidene porabe energije in
napotke za prihodnjo oskrbo z
energijo
1.
23
Slide 24
Obvezne vsebine LEK
6.
7.
8.
9.
10.
11.
analiza možnosti učinkovite rabe
energije in analiza potencialov
obnovljivih virov energije;
določitev ciljev energetskega
načrtovanja v samoupravni lokalni
skupnosti;
analiza možnih ukrepov;
akcijski načrt;
povzetek;
napotki za izvajanje
24
Slide 25
Obveznost in veljavnost LEK
Obvezen za vse občine do konca leta
2011
LEK se izdela za obdobje desetih
let. Najkasneje po petih letih ga je
potrebno prirediti, dopolniti ali
izboljšati oziroma izdelati nov
koncept
LEK mora biti potrjen s strani
Ministrstva za gospodarstvo, o
sprejetju obvestiti MOP
25
Slide 26
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava predstavlja velik
strošek v občinah
Nova uredba o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja
Sprejeta avgusta 2007
Spremenjena julija 2010
Ulično in cestno razsvetljavo do 2016
potrebno uskladiti z uredbo (cca
180.000 svetilk)
26
Slide 27
Pogodbeno financiranje
Poslovni model, pri katerem so
ukrepi za učinkovito rabo energije
financirani s strani tretjega
partnerja
Prihranki so poplačani iz doseženih
ciljnih prihrankov pri stroških za
porabljeno energijo
27
Slide 28
Pogodbeno financiranje
Pogodbenik – izvajalec oz. investitor
opravi investicijska vlaganja in izvede
ukrepe za znižanje stroškov za rabo
energije,
Svoje izdatke dobi poplačane v obliki
deležev pri letnih prihrankih pri stroških
za energijo,
Pogodba vsebuje garancijo naročniku
glede ciljnih prihrankov pri stroških za
porabljeno energijo
28
Slide 29
Pogodbeno financiranje
29
Slide 30
30
Slide 31
Energetska izkaznica stavb
Njen osnovni namen je podajanje
informacije o porabi energije v stavbi.
Izdelati jo je treba ob izgradnji nove
stavbe ter ob prodaji ali oddaji v najem
obstoječih stavb.
Veljavnost ne sme biti daljša od 10 let.
Določene vrste stavb so lahko izvzete iz
certificiranja (začasni objekti < 2 leti,
verski objekti, zaščiteni objekti... ).
31
Slide 32
Energetska izkaznica stavb
Energetska
obvezna
izkaznica je
pri novih stavbah (od 1.1.2008)
obstoječih stavbah pri prodaji in
najemu (od 1.1.2009)
javnih stavbah s površino nad 500 m2 obvezna tudi namestitev izkaznice na
vidnem mestu (od 1.1.2008, a
najkasneje do 31.12.2010)
32
Slide 33
Obveznost predložitve EI
Obstoječe stavbe
Kdo jo predloži: lastnik stavbe ali njenega
dela
Komu jo predloži: kupcu ali najemniku
Kdaj jo predloži: v primeru prodaje ali
oddaje v najem stavbe ali njenega dela
najpozneje pred sklenitvijo pogodbe
Namesto izkaznice za del stavbe se lahko
predloži izkaznica za celotno stavbo.
Izjeme, ko izkaznice ni treba predložiti:
oddaja v najem, za obdobje krajše od enega
leta, ter v primerih razlastitve ali prodaje v
postopku izvršbe ali stečajnem postopku
33
Slide 34
Obveznost predložitve EI
Novozgrajene stavbe
Kdo jo predloži (pridobi): investitor
Komu jo predloži: upravnemu organu,
izkaznica je obvezna sestavina projekta
izvedenih del
Kdaj jo predloži: pred vložitvijo
zahteve za izdajo uporabnega
dovoljenja
34
Slide 35
Stavbe, izvzete iz certificiranja
Stavbe razglašene za kulturni spomenik,
če bi izpolnjevanje zahtev za energetsko
učinkovitost nesprejemljivo vplivalo na
njihovo naravo ali videz,
stavbe, ki se uporabljajo za obredne
namene in verske dejavnosti,
začasne stavbe (za uporabo manj od 2
let), industrijske stavbe, delavnice in
nestanovanjske kmetijske stavbe,
samostojne stavbe ali deli stavb z
uporabno površino manjšo od 50 m2
35
Slide 36
Izdajanje EI
Ministrstvo za okolje in prostor vodi
register izdanih energetskih izkaznic, ki je
javen ter povezan s katastrom stavb
EI izdajajo pooblaščene pravne ali fizične
osebe – izdajatelji; register
EI lahko izdelujejo posamezniki –
neodvisni strokovnjaki, ki imajo veljavno
licenco za izvajanje teh nalog; register
36
Slide 37
Izgled EI
37
Slide 38
Razredi EI
A1 – od 0 do vključno 10 kWh/m2 letno
A2 – od 10 do vključno 15 kWh/m2 letno
B1 – od 15 do vključno 25 kWh/m2 letno
B2 – od 25 do vključno 35 kWh/m2 letno
C – od 35 do vključno 60 kWh/m2 letno
D – od 60 do vključno 105 kWh/m2 letno
E – od 105 do vključno 150 kWh/m2 letno
F – od 150 do vključno 210 kWh/m2 letno
G – od 210 do 300 in več kWh/m2 letno
38
Slide 39
Vrste EI
39
Slide 40
Energetski menedžment v javnih
stavbah
Cilj obratovalnega energetskega menedžmenta je zmanjšati porabo in stroške
(10 % do 15 %) brez investicij, in sicer z:
energetskim knjigovodstvom
optimizacijo obratovanja naprav (kotli,
ventilacijski sistemi,…) in stavb
usposabljanjem upravljalcev in vzdrževalcev
dvigom ozaveščenosti uporabnikov stavb
40
Slide 41
Stopnje uvajanja OEM
Določitev ciljev, organizacijske strukture
(energetski menedžer),pristojnosti in virov
Priprava navodil za obratovanje in načrtovanje
Pregled razpoložljivih podatkov: načrti za stavbe
in naprave, računi za energijo in vodo, pogodbe,
načrti za izboljšave, ….
Nakup merilne in programske opreme za
energetsko knjigovodstvo
Vgradnja merilne opreme, vzpostavitev baze
podatkov o stavbah, merilnikih in porabi,
določitev izhodiščnih kazalnikov in prioritetnih
aktivnosti
41
Slide 42
Stopnje uvajanja OEM
Vzpostavitev rednega spremljanja in nadzora nad
porabo (kazalniki učinkovitosti)
Optimizacija obratovanja, nastavitev regulacije
itd. (obratovalna navodila, usposabljanje hišnikov
in vzdrževalcev)
Akcije za dvig ozaveščenosti in informiranosti
uporabnikov stavb
Redni pregledi izvedenih ukrepov, redni sestanki z
upravljalci in vzdrževalci, …
Izdelava in predstavitev letnega poročila
občinskemu svetu
42
Slide 43
Avtomatski nadzor porabe
CNS, CSRE,
nadzorni sistem
Nadzor delovanja
Individualni
pristop
Dražja izvedba
Potrebni tudi ročni
vnosi
43
Slide 44
Ročni vnos podatkov
Energetsko knjigovodstvo
Univerzalni za vse stavbe
Cenejša izvedba
44
Slide 45
Možnosti financiranja
Energetska rekonstrukcija bolnišnic
(MZ)
v letu 2010: 12.650.000,00 EUR ,
v letu 2011: 17.350.000,00 EUR,
v letih 2012 in 2013: 22.600.000,00
EUR
45
Slide 46
Možnosti financiranja
Energetska rekonstrukcija šolskih centrov
(MŠŠ)
v letu 2011: 1.000.000,00 EUR ,
v letu 2012: 17.350.000,00 EUR,
v letu 2013: 8.000.000,00 EUR
90 % sofinanciranje
Stroški priznani od dneva oddaje
dokumentacije, oz. od 28.07.2007 za
projektno dokumentacijo
Naslednji rok za oddajo je 20. oktober
46
Slide 47
Možnosti financiranja
Energetska rekonstrukcija javne
razsvetljave v občinah (MG)
14.000.000 EUR in sicer:
za leto 2011: 5.000.000 EUR
za leto 2012: 5.000.000 EUR
za leto 2013: 4.000.000 EUR
Dve merili ocenjevanja
47
Slide 48
Možnosti financiranja
specifični minimalni prihranki
ocena na osnovi učinkovitosti
načrtovane investicije
48
Slide 49
Možnosti sofinanciranja
49
Slide 50
Možnosti financiranja
Uredba o zagotavljanju prihrankov
energije pri končnih odjemalcih
50
Slide 51
Možnosti financiranja
ELENA
Mednarodni; odprt do porabe sredstev
50 mio €
Do 90 % stroškov tehnične pomoči
(tudi nove zaposlitve)
Projekt vsaj 25x večji od tehnične
pomoči
Možnost združevanja občin na razpisu
51
Slide 52
Možnosti financiranja
Energy Intelligent Europe
Vsakoletni mednarodni razpis
Potrebno mednarodno partnerstvo
načeloma 75% sofinanciranje
SAVE, ALTENER, STEER
Švicarski prispevek
Kohezijski skladi
…
52
Slide 53
Hvala za pozornost!
[email protected]