Transcript Predstavitev KGZS

TEHNOLOŠKI UKREPI PRI PRIDELAVI KORUZE ZA
ZMANJŠANJE VPLIVA SUŠE
Pripravili:
dr. Dušica Majer, Tončka Jesenko, Neva Pajntar,
Alberta Zorko, dr. Stanko Kapun, Metka Barbarič,
Janez Lebar, Draga Zadravec, mag. Tatjana Pevec,
Mateja Strgulec, Marija Kalan, Franci Pavlin,
Peter Pribožič, Anka Poženel, Damjana Iljaš,
Andrej Zemljič, mag. Marko Zupan.
1.UVOD
Potrebe koruze po vodi
2. IZBIRA PRIMERNIH NJIVSKIH TAL
Obogatitev tal z organsko snovjo
10. NAMAKANJE
Ekonomika namakanja
3. KOLOBAR
11. SPRAVILO KORUZE
4. OBDELAVA TAL
12. PRIDELAVA VOLUMINOZNE KRME
5. GNOJENJE
6. IZBIRA HIBRIDOV
13. ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH
OBMOČIJ IN RAJONIZACIJA
PRIDELAVE KORUZE
7. SETEV- prilagajanje časa in
gostote setve
14. PRIMERI DOBRIH PRAKS
NAMAKANJA KORUZE
8. OSKRBA POSEVKA
16. ZAKLJUČEK
9. VARSTVO PRED ŠO
17. VIRI
UVOD
Glede na klimatske in talne značilnosti v grobem opredelili območja:

manj primerna za pridelavo koruzo (območja na lahkih in peščenih
tleh z velikim tveganjem za uspešno pridelavo koruze v sušnih
razmerah),

pogojno primerna območja (območja z manjšim tveganjem, kjer
je pridelava koruze v sušnih razmerah ob izvajanju ustrezne
tehnologije lahko ekonomična),

primerna območja (območja z majhnim tveganjem za pridelavo
koruze v sušnih razmerah, kjer je ob standardni tehnologiji mogoče
doseči zadovoljive pridelke tudi v sušnih razmerah).
IZBIRA PRIMERNIH NJIVSKIH TAL
 Najboljša globoka srednje težka tla, zelo primerne so tudi združbe
rjavih tal, še ugodna tla so tudi ilovnata tla na apnencih in dolomitih, na
laporjih in peščenjakih ter barjanska tla.
 Manj ugodne so njive na slabo odcednih in slabo zračnih glinastih in
ilovnatih tleh, kjer prihaja do slabega odtekanja vode in majhne
zračnosti. Vsebujejo tudi manj humusa in so v času mladostnega razvoja
koruze hladna, kar preprečuje dober in hiter vznik. Razvoj korenin je
slabši, to pa prinaša večjo prizadetost rastlin ob pomanjkanju vode. Taka
tla težje vpijajo in zadržujejo vodo na območju korenin.
 Manj primerna za pridelovanje koruze so lahka, peščena tla, kjer v
teksturni sestavi tal prevladuje pesek, prisoten pa je tudi prod. Na teh
tleh je pridelava tvegana in šele ob izboljšanih lastnostih, lahko
pričakujemo manj tvegano pridelavo koruze.
Njivska tla so skoraj na vseh poljedelskih območjih v Sloveniji prekisla,
kar je velik problem predvsem za strukturo tal, katera v kislem okolju
propada.
OBOGATITEV TAL Z ORGANSKO SNOVJO
 Živinska gnojila: uporaba hlevskega gnoja v fazi
priprave tal na setev zagotavlja večji vnos organske
snovi v tla in s tem povečuje možnost ustvarjanja zaloge
vode v tleh. Dodajanje hlevskega gnoja je priporočljivo
predvsem na lahkih, peščenih tleh.
 Dosevki za zeleni podor: dosevki, kot so bela gorjušica
in oljna redkev - pomembna kasnejša setev (po 15.
avgustu do 1. septembra). Facelija in sudanska trava
morata biti posejani najkasneje do 25. julija, na
Primorskem pa do 20. avgusta. Za setev se odločimo
samo v primeru, če so v tem obdobju ugodni pogoji za
rast.
KOLOBAR
 monokulturo koruze ali dvopolje z žiti obvezno prekinemo vsaj na 3 ali
4 leta z vključitvijo krmnih koševin npr. lucerna, detelje, DTM,…
 v kolobarju naj imajo prednost vrste, ki za seboj puščajo pozitivno humusno
bilanco (krmne koševine, metuljnice, strna žita). Delež okopavin v
kolobarju naj ne bo večji od 40%.
 v kolobar vključujemo dosevke za podor z obilnim pridelkom zelinja
(npr. bela gorjušica, oljna redkev, facelija, sudanska trava).
 v kolobar vključimo vrste, ki zapustijo njivo pred nastopom suše (npr.
strna žita, oljna ogrščica, krmni grah, zgodnji krompir).
 koruzo nadomestimo z ozimnimi žiti in drugimi posevki za siliranje
(vključno s travami in DTM) ter vrstami, ki nudijo krmno bazo in so
odpornejše na sušo (npr. sudanska trava, proso in sirek), ki jih sejemo po
siliranju ozimnih žit (siliramo v času voščene zrelosti (maj, junij)).
OBDELAVA TAL
 poseben poudarek zadrževanju zimske vlage v tleh.
 srednje težka in težka tla: globoko jesensko oranje z zaoravanjem
organske snovi, spomladi tla prevlečemo z vlačo, ki pripomore k
hitrejšemu segrevanju tal in ohranjanju preko zime akumulirane
vlage. Če so na njivski površini spomladi še prezimni dosevki, jih
čim prej zmulčimo, minimalno obdelamo ali plitvo podorjemo in takoj
zapremo brazde.
 lahka peščena tla: priporoča se plitvo oranje spomladi ali
konzervacijska obdelava. Pred setvijo tla obdelamo z orodji za
predsetveno pripravo tal (predsetvenik, brane). Pri obdelavi tal pred
setvijo koruze moramo biti pozorni na to, da tal ne obdelamo do
prašnate strukture,
GNOJENJE
 boljša tolerantnost na sušo koruzne rastline, ki so gnojene z org.
gnojili.
 osnovno gnojenje z vsemi hranili, zlasti dovolj P in K.
 pred setvijo 2/3 potrebnih odmerkov (zadelati globoko) in 1/3 ob
setvi.
 gnojevka v 2 obrokih, 1/2 globoko v tla pred setvijo, 1/2 za
dognojevanje, pri čem je potrebno gnojevko aplicirati v tla.
 pri predsetveni pripravi tal ali ob setvi gnojimo z N v manjših
količinah,
 dognojevanje v sušnih razmerah izvedemo s hitro delujočimi N
gnojili bolj zgodaj, že v fazi od 5. lista dalje.
 za boljšo dostopnost hranil je potrebno skrbeti za ustrezno zračnost
tal z rahljanjem, okopavanjem ali česanjem.
 v vročem in sušnem vremenu, dognojimo koruzo z N listnimi
gnojili z vsebnostjo ostalih mikroelementov in aminokislinami.
IZBIRA HIBRIDOV
 kasnejši hibridi niso primerni, so bolj izpostavljeni suši v kritičnih
razvojnih fazah. Pri nas hibridi FAO 240 do FAO 340, na Primorskem
FAO 480 do FAO 550.
 na manj primernih površinah priporočamo setev vsaj za en zrelostni
razred zgodnejšega hibrida.
 za hibride koruze, ki jih pridelujemo v Sloveniji, ni natančnih podatkov
o njihovi tolerantnosti na sušo. Pomembne izkušnje, poznavanje
domačih razmer.
 povečano toleranco za pomanjkanje vode izkazujejo hibridi koruze v
tipu poltrdink in tisti, katerih listje ostaja zeleno tudi ob in po
fiziološki zrelosti (»stay green« hibridi).
 ne pridelujemo hibridov, za katere je v dobrih rastnih razmerah značilna
bujna rast ter zelo visok pridelek zrnja in zelinja.
 na lahkih peščenih tleh namesto koruze rastline iz rodu sirkov
(Sorghum).
SETEV - prilagajanje časa in gostote setve
 zgodnejša setev, da preide posevek najbolj občutljive faze
razvoja, preden nastopi največja verjetnost za pomanjkanje
vode v tleh in za visoke temperature.
 odločamo
se za 10 do 15 % manjši sklop od
priporočenih gostot setve oziroma za spodnjo vrednost v
okviru priporočenih gostot setve.
 po setvi je potrebno njivsko površino povaljati.
 po vzniku plitvo obdelamo z okopalnikom ali česalom in
s tem prekinemo skorjo na površini tal oziroma zmanjšamo
izhlapevanje vode iz tal.
OSKRBA POSEVKA
 Okopavanje: najpomembnejši ukrep, združiti z dognojevanjem z N
(razbijemo skorjo, prekinemo kapilarni dvig vode ter zmanjšamo
izhlapevanje) Okopavanje spodbuja rast korenin v globino in poveča
dostopnost talne vode. Okopavamo v fazi 7 - 9 listov, v primeru
zgodnjega pomanjkanja vode pa tudi prej.
VARSTVO PRED ŠKODLJIVIMI ORGANIZMI
 v suši nevarnost strun, zato tretirano seme ali pa ob setvi v tla FFS
proti strunam.
 od suše poškodovane rastline imajo več zlomljenih rastlin - običajno
posledica poškodb od koruzne vešče, saj je izsušeno tkivo stebel bolj
dovzetno za lom zaradi njenih izvrtin. Na ranjenem tkivu nevarnost za
koruzno bulavo snet.
 nujno učinkovito varstvo pred pleveli:
- mehansko zatiranje: pričnemo pred setvijo (2 x), nato tik pred vznikom,
v fazi 3- 4 razvitih listov, pri višini 10-15 cm in pri višini 15-25 cm.
- kemično zatiranje: v sušnih razmerah talni herbicidi slabo delujejo.
NAMAKANJE
 Splošne usmeritve: kako do dovoljenj za namakanje, izračun vodne bilance ,
izračun količine vode za namakanje, spremljanje rastlinam dostopne vode v tleh
– tenziometer
 Temperatura zraka: pri visokih T oprašitev izboljšamo z dodajanjem manjše
količine vode, ki poveča zračno vlago na njivah.
 Obrok: večje količine (nad 25 l/m2) pri 1-kratnem namakanju neprimerne, ker
zbijejo tla, poškodujejo liste, povzročijo izpiranje hranil, predvsem N.
 Temperatura vode: ne hladnejša od temperature listov (ponoči ali zgodaj
zjutraj).
 Čas namakanja: v začetku cvetenja oz. metličenja in svilanja, saj voda izpira
cvetni prah in lahko poškoduje svilo, kar povzroči slabšo oploditev. Namakanje
nadaljujemo po končani oploditvi.
 Cisterne za gnojevko: vprašljiva ekonomika, problem gaženja tal-le takrat, ko
želimo dodati manjše količine vode za hlajenje rastlin in povečanje relativne
vlažnosti zraka v posevku koruze.
 Ekonomika namakanja: za grobo oceno upravičenosti namakanja koruze v
enem letu si lahko pomagamo z modelom za kalkulacijo- spletna strani KGZS
(www.kgzs.si).
SPRAVILO KORUZE
 Primernost po suši prizadete koruze: je za siliranje še vedno
primerna, vendar mora biti opravljena v optimalnem času, ki pa je
kratek glede na določitev vsebnosti suhe snovi.
 Odločitev kdaj silirati je povezana s pravilno oceno sušine v celi
rastlini. Po suši prizadeto koruzo moramo oceniti na podlagi vsebnosti
vlage v koruznici. Splošno pravilo je, da je prizadeta koruza primerna
za siliranje, ko se začno sušiti listi nad storži. Bolj zanesljivo je, če
izmerimo vsebnost sušine v celi rastlini.
 Potek siliranja prizadete koruze po suši:
- hitro polnjenje, dobro tlačenje in dobro zapiranje silirane mase.
- koruza prizadeta po suši: težje tlačenje, slabša obstojnost odprtih
silaž, potrebno dodajanje pripravkov z mlečnokislinskimi bakterijami,
večja vsebnost nitratov (tosičnost).
PRIDELAVA VOLUMINOZNE KRME
 opuščanje koruze in nadomestitev z drugimi kulturami :
sudanska trava, proso, sirek.
 mnogocvetna ljuljka ali mešanice z inkarnatko in grašico.
Spomladi 2x pokosimo, po 2. košnji v maju posejemo
sudansko travo, ki jo kosimo 3x letno.
 lucerna v samostojni setvi ali v mešanici s pasjo travo.
 krmni grah in druge zrnate stročnice, po žetvi krmnega
graha pa dosejemo proso.
 na travnikih setev pasje trave ali mešanic z nokoto in belo
deteljo.
 ozimna žita siliramo v času voščene zrelosti (maj, junij), nato
pa setev sudanske trave, prosa ali sirka.
 A: za mlečnost 30 kg mleka po kravi dnevno, strošek krme na 1 kg prirejenega
mleka je 0,1569 EUR.
• B: za mlečnost 25 kg mleka po kravi dnevno, strošek krme na 1 kg prirejenega
mleka je 0,1595 EUR.
PRIMER A
Krmilo
Lucernina silaža
Travna silaža
Detelja seno
Ječmen
Triticala
Pšenica
Dobrodej D-1613
Količina
(kg)
16
12
3
4
3
2
0,15
PRIMER B
Krmilo
Sudanska trava
Travna silaža
Detelja seno
Ječmen
Triticala
Pšenica
Rumisal 4 Extra
Pesni rezanci
Sončnične tropine
Količina
(kg)
12
15
3
4
2
1
0,18
1
1
ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH OBMOČIJ IN
RAJONIZACIJA PRIDELAVE KORUZE
- trenutno stanje
- problematična (manj primerna območja)
- kaj je že narejenega in preizkušenega za boljšo prilagoditev sušnim
razmeram in kje so glavne ovira za spremembe
- kaj se svetuje za prilagoditev
•
•
•
•
•
•
•
Primorska
Savinjska in Koroška
Gorenjska
Pomurje
Podravje
Dolenjska, Posavje in Bela krajina
Osrednja Slovenija in Kočevska
PRIMERI DOBRIH PRAKS NAMAKANJA KORUZE
1. VNS Ormož :
 Namakalni sistem pokriva 400 ha in preko njega se namakajo tudi polja
koruze.
 Strošek vzdrževanja 20 do 40 €/ha KZ, strošek vode je 0,15 €/m3 vode.
Pri namakanju koruze 5 x v sezoni je bil dosežen povprečen pridelek.
Poraba vode za enkratno namakanje je 200m3/ ha, skupaj 1000 m3
vode/ha. Strošek energije je torej skupaj 150 €/ha površine. Iz tega sledi,
da je bil strošek namakanja enega hektarja površine za kmeta 170 € ali
največ 190 €. To pa je strošek 1 t koruznega zrnja. Tisti, ki so namakali v
letu 2013, so pridelali nad 10 t zrnja.
2. Kmetije izven VNS:
 Jožef Ozmec, lastnik 14-ha prašičerejske kmetije, koruzo v sušnih letih
namaka z rolomatom, ki ga je nabavil leta 1993. Vodo za namakanje
črpa iz bližnje reke Pesnice. Prvo namakanje koruze izvede običajno
sredi junija z 10 -15 l/m2, nato ponovi namakanje še 2x. Investicija se
mu je v 20 letih že nekajkrat povrnila.