Transcript predstavitev

AKUMULACIJA VOGRŠČEK
zagotavljanje varnega obratovanja in možnosti namakanja
ZADRŽEVALNIK VOGRŠČEK

Leto dokončanja izgradnje in prve polnitve 1989

Namen zadrževalnika:


namakanje

zadrževanje poplavnih voda

druge rabe (turizem, ribištvo,…)
Kapaciteta glavnega zadrževalnika 8,05 hm3 mio? od
tega:

za potrebe namakanja 6,8 hm3

za zadrževanje poplavnih konic 1,25hm3

Kapaciteta gornjega (pomožnega) jezera 0,5 hm3

Načrtovana kapaciteta 3.500 ha (~6,8 hm3/leto):

trenutna kapaciteta (~1,8hm3) zadošča za 1.400 ha površin

obstoječi sistem za namakanje obsega ~1.000 ha površin
ZADRŽEVALNIK VOGRŠČEK
ZGORNJE JEZERO
SPODNJE JEZERO
PREGRADA
PREGRADA VOGRŠČEK








Pregrada Vogršček je s 35,4m je najvišja vodna pregrada
v Sloveniji
Je kombinirana zemeljsko- kamnita nasuta pregrada
Dolžina pregrade po kroni je 174m,
Krona pregrade je široka 5m, najširši del temeljev pa
120m
Pri minimalni obratovalni koti 80m n.m. znaša volumen
ojezeritve 0,49 hm3
Normalna obratovalna kota je pri 98,8m n.m. – pri čemer
pregrada zadržuje 7,3 hm3 vode
Maksimalna obratovalna kota je pri 100,5m n.m. in ustreza
volumnu 8,1 hm3 vode
Začasna obratovalna kota določena 2009 na 92m n.m. – v
akumulaciji je z volumnom 3,34 hm3
PREGRADA S SPREMLJAJOČIMI OBJEKTI
ZADRŽEVALNIK
VOGRŠČEK
PREVEZAVA
NAMAKALNE CEVI
NAMAKALNI SISTEM
Ventila TALNEGA
IZPUSTA
VTOK IN CEVI
TALNEGA IZPUSTA
ODVZEMNI OBJEKT IN
OPUŠČENI CEVOVOD
ZA NAMAKANJE
PROBLEMATIKA








okt. 2007 - opažen moker madež pod pregrado
2007 – 2008 opravljeni potapljaški pregledi namakalnega cevovoda in
talnega izpusta, radiografske preiskave cevi in tehnični pregledi
Avg. 2008 - prevezava namakalnega cevovoda – voda za namakanje se
zagotavlja preko desne cevi talnega izpusta
2009 - izdelava Idejne zasnove z variantami in postavitev pogoja za
obratovanje na 92m n.m. (problem nosilnosti pomožnih zapornic)
2011 – delno vodno dovoljenje za obratovanje na koti 92m n.m.
2012 - ekspertno mnenje FGG
19. okt. 2012 – odločitev o pričetku sanacijskih del I. faze
14. nov. 2012 – pričetek denivelacije na koto 85m n.m.
mokri coni pod pregrado
okt. – nov. 2007
NUJNO POTREBNA DELA - I. prioriteta
zagotavljanje varnega obratovanja pregrade
ODVZEMNI OBJEKT (NAMAKANJE) IN NAMAKALNI CEVOVOD
 Zalitje cevi namakalnega cevovoda z betonom in injektiranje kontakta med ostenjem
cevi in betonom.
ZAPORNIČNI OBJEKT
 Obnova in generalni remont ventilov na iztoku iz talnega izpusta (Howell-Bunger) in
elektro krmilne opreme
SANACIJA KRUŠEČE SE BREŽINE OB ODVZEMNEM OBJEKTU
 Sanacija leve brežine akumulacije (ob objektu)
POTREBNA TUDI
Indikacijski test (ugotovitev stanja betona)
3D analiza odziva stanja pregrade (model z
upoštevanjem podatkov tehničnega opazovanja)
NUJNO POTREBNA DELA – II. prioriteta
za zagotavljanje varnega obratovanja pregrade
VTOK V TALNI IZPUST (ekološko sprejemljiv pretok, odvajanje viškov vode)
 Namestitev pomožne zapornice in dvižnega mehanizma z vodili za zapornico
na vtok v talni izpust
TALNI IZPUST – CEVOVOD
 Sanacija cevi talnega izpusta – uvlačenje ali
oplaščenje cevi
ODVZEMNI OBJEKT (namakanje)
 Sanacija odvzemnega objekta – odvzem na 4 kotah ali variantno izvedba novega
odvzemnega mesta
PREGRADA IN AKUMULACIJA
 Avtomatizacija meritev (zaznave kote v zadrževalnik,
precejnih gladin, iztoka iz drenaž, dotoka v akumulacijo)
 Avtomatizacija delovanja
 Vzpostavitev centralnega nadzornega sistema
NUJNOST SANACIJE ZARADI NAMAKANJA
Pridelava sadja in zelenjave je ena izmed najpomembnejših panog v
Vipavski dolini.
Zaradi klime je namakanje v poletnih mesecih nujno, saj brez
namakanja ni mogoča tržna pridelava sadja in zelenjave. Prav tako ne
smemo prezreti oroševanja v zgodjni pomladi za preprečevanje pozebe
na kmetijskih pridelkih
Vprašanje smiselnosti sanacije zadrževalnika Vogršček je vprašanje
smiselnosti ohranitve kmetijstva na tem področju.
Sanacija zadrževalnika je prvi, vendar nujen korak k izboljšanju
delovanja namakalnih sistemov in zadrževalnika Vogršček. Dobro
stanje infrastrukture je namreč predpogoj za dobro delovanje in optimalno
izkoriščenost sistema.
SANACIJA PREGRADE JE TUDI S STALIŠČA NAMAKANJA NUJNA!
PROBLEMATIKA NAMAKANJA
Sanaciji zadrževalnika bi morala slediti optimizacija sistema
namakanja in rabe vode iz zadrževalnika.
Za celovito rešitev je poleg ustrezne ureditve delovanja zadrževalnika
potrebno jasno definirati tudi način zagotavljanja sredstev za njegovo
redno delovanje in vzdrževanje ter načrtovanje kar najbolj optimalne
izrabe potencialov zadrževalnika
HVALA ZA POZORNOST