Transcript dr. Urban Vehovar

Izobraževanje v razvojno
blokirani družbi
dr. Urban Vehovar, docent
Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
Uvrstitev RS na lestvici konkurenčnosti glede na faktorje
konkurenčnosti od leta 2006 do leta 2012.
0
10
uvrstitve
20
30
40
50
60
razvitost infrastrukture
ekonomska uspešnost
učinkovitost vlade
poslovna učinkovitost
2006
32
33
43
44
2007
33
24
43
43
2008
29
25
43
32
2009
27
21
38
39
2010
34
42
53
57
2011
31
43
53
56
2012
33
43
53
57
Tri različice kapitalizma
Institucija
Mehanizem koordinacije
Liberalno tržno
gospodarstvo (LME)
konkurenčni trgi in formalne
pogodbe
Način pridobivanja
investicijskih sredstev
domači in mednarodni trgi
kapitala
Korporativno upravljanje
zunanji nadzor / razpršeni
lastniki delnic
Industrijski odnosi
pluralistični, utemeljeni na
trgu; le malo kolektivnih
pogodb
Sistem izobraževanja in
usposabljanja
Transfer inovacij
Primerjalne prednosti
Koordinirano tržno
gospodarstvo (CME
medpodjetniška omrežja in
združenja
Odvisno tržno
gospodarstvo (DME)
odvisnost od podjetniške
hierarhije v okvirih
transnacionalnega podjetja
domače bančno kreditiranje in tuje neposredne investicije in
notranji viri
banke v tuji lasti
notranji nadzor / večinsko
lastništvo delnic
nadzor je v rokah vodstev
transnacionalnih podjetij
korporatistični, konsenzualni;
pomirjanje usposobljenega
sektorske ali nacionalne
delavstva; kolektivne pogodbe
kolektivne pogodbe
na ravni podjetij
splošna raven usposobljenosti, usposobljenost, ki je usklajena
visoki stroški za raziskave in
s potrebami podjetja ali
razvoj
industrije; poklicno
izobraževanje
omejeni izdatki za nadaljnje
usposabljanje
zasnovan na trgih in
formalnih pogodbah
pomembna vloga skupnih
vlaganj (‘joint ventures‘) ter
poslovnih združenj
medpodjetniški transfer
znotraj transnacionalnega
podjetja
radikalno inoviranje v
tehnološkem in servisnem
sektorju
postopno inoviranje
kapitalskih dobrin
sestavljalne platforme za
polstandardizirane
industrijske dobrine
Pogled v prihodnost
• S stališča teorije različic kapitalizma se lahko vprašamo, ali Slovenija res
spada med koordinirana tržna gospodarstva, ali pa postopoma pridobiva
značilnosti tako liberalnega, kot tudi odvisnega tržnega gospodarstva.
• Vprašamo se lahko tudi, kakšne bodo potrebe trga dela v Republiki Sloveniji
čez deset let, ko se bo slovensko gospodarstvo preoblikovalo oziroma bomo
presegli (ali pa nam to ne bo uspelo) sedanjo razvojno blokado.
• Preboj razvojne blokade bi moral privesti do tega, da bomo prešli med
družbe inovativnosti in znanja, da bomo premogli sorazmerno velik delež
podjetij, ki bodo vključena v globalne verige dodane vrednosti in bodo
proizvajala proizvode z visoko dodano vrednostjo.
• V odvisnosti od odgovora na gornje vprašanje bi moral biti oblikovan sistem
poklicnega in strokovnega izobraževanja v Republiki Sloveniji.