Transcript 1-NTG-prosojnice-ZASCITA-IN-RESEVANJE

NAROČNIK:
Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000
Ljubljana
Organizacijska enota: Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61,
1000 Ljubljana
Pogodba št.: 4300-313/2010-3 z dne 10. avgust 2010
RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA
PRIPRAVA LITERATURE IN PROSOJNIC ZA
TEMELJNE UČNE PROGRAME ZA
PROSTOVOLJNE GASILCE
Izvajalec:
Gasilska zveza Slovenije, Tržaška 221, 1000 Ljubljana
NADALJEVALNI TEČAJ ZA GASILCA
ZAŠČITA IN REŠEVANJE
Avtor: Ciril Tomše, VisGČ II
Vsebina
• Ogroženost zaradi naravnih in drugih nesreč:
• naravne nesreče,
• druge nesreče,
• industrijske nesreče.
• Naravne in druge nesreče v požarnem okolišu
PGD.
• Informacijski sistemi o naravnih in drugih
nesrečah.
Nesreče
Naravne in druge nesreče v Sloveniji:
• Nesreče, ki se pojavljajo zelo pogosto, posledice so
lokalno omejene, prizadenejo predvsem
posameznika.
• Nesreče, ki se pojavljajo poredko, posledice so
obsežne in onemogočijo delovanje bistvenih delov
družbe (rušilni potres, poplava, vihar in podobno).
• Nesreče, ki se dogajajo poredkoma in neposredno
vplivajo na socialno strukturo in imajo zelo hude
posledice (jedrske nesreče).
Potres
Potresi
• Potresi so posledica nenadnih premikov nekje v
notranjosti Zemlje (hipocenter) in se širijo na površje
(epicenter).
• Potrese delimo v tri skupine:
• šibak potres, ki doseže do IV. stopnje EMS,
• močnejši potres, ki doseže V. in VI. stopnjo EMS,
• rušilni potres doseže VIII. ali višjo stopnjo po EMS.
Potres
Potres
• Ukrepi za preprečevanje posledic potresa:
•
•
•
•
•
Potresno odporna gradnja.
Sistematično spremljanje in proučevanje potresov.
Izdelava programov potresne sanacije.
Izdelava programov varstva kulturne dediščine.
Krepitev pripravljenosti za zaščito, reševanje in
pomoč (dopolnjevanje načrtov, usposabljanje in
opremljanje).
Poplava
• Poplava je naravni pojav, ki nastopi, kadar
narasle vode prestopijo svoje bregove in zalijejo
bližnje objekte ali naravno okolje.
• V Sloveniji je pet vodnih območij: Mura, Drava,
Sava, Soča in vodno območje obalnega morja.
• Vodotok je lahko: gorski, dolinski ali ravninski.
Poplava
• Ukrepi po poplavi:
• Sveže hrane, ki je bila v stiku s poplavno vodo ne
smemo uživati.
• Pitje vode iz poškodovanega vodovodnega omrežja ni
dovoljeno. Vodo iz omrežja lahko pijemo šele ko
upravljavec sporoči, de je neoporečna.
• Prepovedana je uporaba električnih naprav in
aparatov, ki so bili poplavljeni, dokler jih ne pregleda
strokovnjak.
Toča
• Toča je padavina v trdnem stanju, ki nastaja v
oblakih v obliki ledenih kroglic.
• Velikost zrna toče so lahko premera do 1 cm,
redkeje 2 do 3 cm, zelo redko pa tudi več.
• Drobna toča povzroča škodo na poljščinah,
debelejša pa tudi na strehah objektov in
avtomobilov ter na okenskih steklih.
Žled
• Žled je zaledenela oblika padavin na tleh. To je
enolična prevleka ledu, ki se lepi na predmete in
na zemeljsko površino.
• Žled nastane takrat, ko se v nižinah zadržuje
hladen zrak v višinah pa topel zrak.
• Iz oblakov pada dež, ki na zemlji hipoma
zmrzne.
• Na predmetih nastane enolična prevleka ledu.
• Zaradi teže ledu se lomijo veje ali trgajo
električne žice.
Spomladanske pozebe
• Spomladanske pozebe povzročajo
spomladanske ohladitve, ki jih prinašajo
kratkotrajni in nenadni vdori hladnega zraka.
• Prizadenejo manjša izpostavljena območja kot
so doline ali tla pobočij.
Veter
• Veter je naravno gibanje zraka.
• Veter povzročijo neenakomerno razporejene
zračne plasti z različnimi temperaturami in
različnim tlakom.
• Burja piha s sunki, ki presegajo hitrost 200 km/h.
• Veter povzroča škodo v kmetijstvu in na
zgradbah.
Visok sneg
• Sneg je padavina v trdnem stanju, ki nastaja iz
ledenih kristalov v oblakih.
• Za nesrečo štejemo večje količine snežnih
padavin, ki povzročajo škodo s tem da
onemogočajo redni promet, otežujejo preskrbo,
poškodujejo in porušijo strehe in šibkejše
stavbe, trga električne in druge vode, lomi drevje
v sadovnjakih in gozdovih.
Visok sneg
• Ukrepi za zmanjšanje posledic visokega snega:
• Sprotno odstranjevanje snega iz streh objektov, cest,
električnih vodov in drevja.
• Čiščenje kanalizacijskih odprtin, da ob topljenju snega
voda lahko odteka vanje.
Suša
• Suša je izredno stanje v naravi, ki nastane
zaradi dolgotrajnega pomanjkanja vode v neki
pokrajini.
Erozija tal
• Erozija je premikanje prsti zaradi vetra, vode,
ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov,
ki spreminjajo obliko zemeljskega površja.
• Erozija poteka v treh stopnjah:
• Delci prsti se ločijo od podlage.
• Voda, veter in drugi pojavi jih prenesejo na drugo
lego.
• Na novi lokaciji ostanejo kot odloženi material.
Erozija tal
• Erozija je pogostejša na obdelanih površinah z
večjim naklonom površja in tam kjer zasajene
kulture prsti ne pokrivajo sklenjeno.
• Na pojav erozije vpliva zlasti vrsta prsti, naklon
površja in padavine.
• Pomembna dejavnika sta tudi vrsta zasajene
kulture in način obdelovanja zemljišča.
Zemeljski plaz
• Zemeljski plazovi nastajajo največkrat na strmih
pobočjih, če je povezava med zgornjimi in
spodnjimi plastmi zemlje šibka.
• Dež ali snežnica namočijo zgornjo plast zemlje,
da postane težka, voda oslabi tudi vezi in tako
omogoči, da začne vrhnja plast drseti v dolino.
• Zemeljski plaz je nevaren za vse objekte, ki
stojijo na plazovitem terenu.
Zemeljski plaz
• Znaki, ki opozarjajo na nevarnost zemeljskega
plazu:
•
•
•
•
•
Razpoke v zemlji.
Gubanje vrhnjega sloja zemlje.
Razpoke na objektih.
Nagnjeno drevje.
Glasno pokanje korenin in drevja, ki se nagiba.
Zemeljski plaz
• Plazenje tal največkrat povzroči človek s posegi
v naravo. Posegi, ki lahko povzročijo plaz so:
•
•
•
•
•
Sprememba tipa vegetacije.
Sprememba višine podzemne vode.
Občasno nihanje vode v podzemnih jezerih.
Sprememba oblike brežine z izgradnjo zgradb.
Sprememba obremenitve tal.
Zemeljski plaz
• Hitrost pomikanja zemeljskega plazu je odvisna
od:
• Naklona brežine. Čim večji je naklon večja je
verjetnost, da se bodo kamenine, zemljine ali hribine
začele premikati.
• Sestave hribine.
• Vsebnosti vode v hribini.
• Površinske obremenitve.
Zemeljski plaz
• Sanacija plazu:
•
•
•
•
Preusmeritev dotokov površinskih vod.
Odvajanje vod (drenažni jaški).
Zaščita objektov z opaži.
Zaščita površine od delovanja sonca, vetra in dežja.
Snežni plaz
• Snežni plaz nastane, če so v snežni odeji plasti
le rahlo povezane in se zgornja plast odtrga in
zdrkne po pobočju navzdol.
• Snežni plaz lomi drevje, poruši hiše, zasuje
ceste in ogroža človeška življenja.
• Poznamo tri značilna območja plazu:
• Območje kjer se snežni plaz utrga.
• Območje gibanja plazu.
• Območje odlaganja (kjer se plaz ustavi).
Snežni plaz
• Varnostni ukrepi:
• Izogibanje strmih gladkih pobočij.
• Da ne hodimo preko gladkih pobočij.
Nalezljive bolezni
• Nalezljive bolezni so vse tiste, ki se hitro
prenašajo pri človeku, živalih ali rastlinah.
• Prenos je možen s hrano, vodo, na dotik, z
izločki ali piki.
• Epidemija – nalezljiva bolezen pri ljudeh.
• Epizootija – nalezljiva bolezen pri živalih.
• Epifitija – nalezljiva bolezen rastlin.
• Pandemija – bolezen zavzame več držav ali
kontinentov.
Požari
• Požari na objektih:
•
•
•
•
stanovanjski objekti,
javni objekti,
obrtne delavnice in trgovine,
industrijski objekti.
• Požari v naravnem okolju:
• na travnikih in pašnikih,
• v gozdu,
• na smetiščih in neurejenih deponijah.
Tehnične nesreče
• Tehnične nesreče:
•
•
•
•
nesreče v rudnikih,
porušitve jezu ali vodnih pregrad,
nesreče z nevarnimi snovmi,
nesreče s prometnimi sredstvi na cestah, železniške
nesreče, nesreče na rečnem ali pomorskem prometu,
letalske nesreče,
• nesreče na žičnicah,
• nesreče v prostem času.
Druge nesreče
• Druge nesreče so:
•
•
•
•
nepredvidena migracija prebivalstva,
množično nasilje (nogometni stadioni),
neposredna vojna nevarnost,
vojaški napad.
Požarni okoliš PGD
• Naravne in druge nesreče v požarnem okolišu
PGD delimo na:
• Naravne in druge nesreče, ki se lahko zgodijo v
vsakem požarnem okolišu (potres, veter, požar …).
• Naravne in druge nesreče, ki so specifične za
določen požarni okoliš ( plazovi, rudniške nesreče,
nesreče na žičnicah, letalske nesreče …).
Požarni okoliš PGD
• Seznam naravnih in drugih nesreč v požarnem
okolišu PGD izdelamo na podlagi
• Lastnih statističnih podatkov.
• Upoštevati moramo najmanj deset letne statistične
podatke.
• Upoštevamo tudi vse tiste nesreče, ki se lahko
zgodijo in v statistiki niso zajete.
• Upoštevati moramo tudi vse tiste nesreče, ki se
zgodijo izven našega okoliša in imajo posledice v
našem požarnem okolišu.
Požarni okoliš PGD
• Naravne in druge nesreče v požarnem okolišu
PGD lahko določimo tudi na podlagi:
• Statističnih podatkov Uprave RS za zaščito in
reševanje.
• Podatkov državnih agencij in zavodov (ARSO…).
• Ocene ogroženosti požarnega okoliša.
PREDAVATELJ MORA GRADIVO DOPOLNITI Z
VSEMI TIPI NESREČ, KI SO NAJBOLJ
POGOSTA OZ. DO KATERIH LAHKO PRIDE NA
PODROČJU OBČINE! SMISELNO JE, DA SE
GRADIVO OPREMI S SLIKOVNIM GRADIVOM
POSNETIM NA PODROČJU OBČINE.
Nadaljevalni tečaj za gasilca
Zaščita in reševanje
Informacijski sistem
• Informacijski sistemi o naravnih in drugih
nesrečah:
•
•
•
•
informacijski sistem za obveščanje,
informacijski sistem za vodenje evidenc,
informacijski sistem za poročanje – SPIN,
informacijski sistem o nevarnih snoveh.
Informacijski sistem
• S pomočjo informacijskega sistema podatke:
• zbiramo, obdelujemo, arhiviramo in posredujemo.
• Uporabniki informacijskega sistema
• Enote zaščite, reševanja in pomoči.
• Zunanje inštitucije na področju zaščite in reševanja.
• Strokovnjaki za načrtovanje, razvoj in vzdrževanje
informacijskega sistema.
Informacijski sistem
• Informacijski sistem za obveščanje.
• Temeljne naloge sistema so:
• Zbiranje, obdelava in posredovanje podatkov.
• Obveščanje in alarmiranje prebivalcev.
• Obveščanje in aktiviranje izvajalcev nalog zaščite,
reševanja in pomoči.
• Obveščanje in aktiviranje pristojnih organov vodenja.
Informacijski sistem
• Opazovanje, obveščanje in alarmiranje se izvaja
na podlagi:
• Obvestil prebivalcev, organizacij, gasilcev, jamarjev,
gorskih reševalcev, potapljačev, gozdarjev, lovcev,
letalskih klubov in podobno.
• Obvestil opazovalnih in nadzornih služb za
spremljanje meteoroloških, hidroloških, ekoloških,
seizmoloških in drugih razmer.
• Opazovanj služb za nadzor zračnega prometa.
• Mednarodne izmenjave podatkov in informacij.
Centri za obveščanje
• Center za obveščanje Republike Slovenije.
• Regijski centri za obveščanje.
• Območni centri za obveščanje:
• območni centri se aktivirajo in delujejo le ob večjih
naravnih in drugih nesrečah ter v vojni.
• Klicna številka centra za obveščanje je 112.
Alarmiranje
• Alarmiranje se organizira kot enoten sistem
javnega alarmiranja.
• Alarmiranje se izvaja na podlagi preverjenih
obvestil ali na zahtevo poveljnikov CZ ter drugih
organov vodenja.
• Prebivalce se z alarmiranjem opozarja samo
takrat, če prebivalcev ni mogoče opozoriti na
drug način.
Alarmiranje
Znaki za alarmiranje:
• Opozorilo na nevarnost – enoličen zvok sirene, ki
traja dve minuti – se uporablja za napoved bližajoče
se nevarnosti visoke vode, požara, ekološke nesreče
in drugih nesreč.
• Neposredna nevarnost – zavijajoč zvok sirene, ki traja
1 minuto – se uporabi ob nevarnosti poplave, večjem
požaru, radiološki in kemični nevarnosti, nevarnosti
vojaškega napada ter ob drugih nevarnostih.
Alarmiranje
• Znaki za alarmiranje
• Konec nevarnosti – enoličen zvok sirene, ki traja 30
sekund – se obvezno uporabi po prenehanju
nevarnosti, zaradi katere je bil dan znak za
neposredno nevarnost.
• Preizkus siren – enoličen zvok sirene, ki traja 30
sekund – se opravlja vsako prvo soboto v mesecu ob
12 uri.
Alarmiranje
• Posebna znaka za alarmiranje
• Nevarnost nesreče s klorom – zvok sirene, ki traja
100 sekund: 30-sekundni zavijajoč zvok sirene, 40sekundni enoličen zvok sirene in 30-sekundni
zavijajoč zvok sirene, se uporabi ob uhajanju klora v
okolje.
• Neposredna nevarnost poplavnega vala – zavijajoč
zvok sirene, ki traja 100 sekund: 4-sekundni intervali
zvoka sirene z vmesnimi 4-sekundnimi premori, se
uporabi ob prelivanju ali porušitvi pregrade na jezu
vodne elektrarne.
Informacijski sistem
Informacijski sistem za vodenje evidenc:
• Program vulkan:
•
•
•
•
zbiranje podatkov o gasilskih organizacijah,
zbiranje podatkov o članstvu v gasilskih organizacijah,
zbiranje podatkov o opremljenosti gasilskih enot,
zbiranje podatkov o opravljenih nalogah.
Informacijski sistem
• Informacijski sistem za poročanje “SPIN”.
• Prvo poročilo o dogodku izdela center za
obveščanje kjer določi:
• lokacijo intervencije in aktivirane enote.
• Poročilo vodje intervencije, kjer vpiše:
•
•
•
•
sodelujoče gasilce,
uporabljeno opremo,
količino gasilnih sredstev,
potek intervencije.
Razlaga kratic
• V predstavitvi imajo kratice naslednji pomen:
• URSZR – Uprava republike Slovenije za zaščito in
reševanje,
• ZIR – zaščita in reševanje,
• ZRP – zaščita, reševanje in pomoč,
• VNDN – varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
• CZ – civilna zaščita,
• GZ – gasilska zveza,
• PGD – prostovoljno gasilsko društvo.