Transcript Uvod v gradbeništvo doc. dr. Dušan Žagar Seminarska naloga CESTNI PREDOR KARAVANKE Ljubljana, 8.

Uvod v gradbeništvo
doc. dr. Dušan Žagar
Seminarska naloga
CESTNI PREDOR KARAVANKE
Ljubljana, 8. november 2008
Teja Penko
Operativno gradbeništvo, 1. letnik
ZEMLJEPISNA LEGA CESTNEGA
PREDORA KARAVANKE
● Povezava med Avstrijsko Koroško in Slovenijo;
● v Sloveniji navezava na avtocestni krak
Jesenice–Brežice,
v Avstriji na Tursko avtocesto..
Slika1: Zemljepisna lega predora Karavanke
http://www.drc.si/LinkClick.aspx?fileticket=O38teHMDjjA%3D&tabid=83&mid=416
OSNOVNI PODATKI O PREDORU
● Rudarska dolžina 7864m, od portala do portala 8019m.
Portal je vhodni objekt v predor.
● Slovenski del predora je dolg 3750 metrov;
● otvoritev 1. junij 1991, promet steče 2. junija 1991;
● edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem območju;
● najdaljši slovenski cestni predor in deveti najdaljši avtocestni predor
evropskih Alp.
GRADITEV KARAVANŠKEGA PREDORA
PROJEKTIRANJE
● 1964 strokovnjaki prvič razmišljajo o graditvi predora;
● 1977 podpisana pogodba med SFRJ in Republiko Avstrijo o graditvi predora;
● 1986 začetek gradnje predora.
FINANCIRANJE in IZVEDBA
● Investitorske posle je vodila Skupnost za ceste Slovenije, (Gradnja predora in portala je
stala 7 048 205 073 SIT, celoten projekt Karavanke pa 12 829 176 951 SIT.)
● investitor je za glavnega izvajalca izbral podjetje Slovenijaceste Tehnika (SCT),
● za vodjo naše delegacije je bil imenoval dipl. inž. Boris Mikoš.
GEOLOGIJA V KARAVANKAH
•
Karavanke so preživele več gorotvornih obdobij (močno preoblikovane).
•
Raznolika sestava:









APNENCI
DOLOMITI
LAPORJI
BREČE in KONGLOMERATI
PEŠČENJAKI
SADRE
ANHIDRITI
GLINENE KAMNINE
PIRIT
•
Strokovnjaki opravili geološke, geofizikalne, geomehanske in
seizmološke raziskave ter meritve.
•
Rezultati: - na slovenski strani predora so razmere izjemno zahtevne;
- gradnja na južni strani se začne devet mesecev prej kot na
severni strani.
POTEK GRADNJE PREDORA KARAVANKE
•
izkop predorske cevi po novi avstrijski metodi NATM oz. NÖT - razdelitev
predora na KALOTO, STOPNJO in TALNI OBOK
Slika 2: Shema štirih
stopenj napredovanja del
Arih, R., Borko, A., Cirman, J., Gregorc, C., Marinko, T., Marussig, M., Mikoš, B., … 1992.
Predor Karavanke. Ljubljana, Pegaz International d.o.o.
• Osnovni materiali, uporabljeni pri gradnji:
 BRIZGANI BETON - notranja betonska obloga nima nosilne funkcije, služi za
zaščito izolacije.
 ARMATURNA MREŽA
 JEKLENI PREDORSKI LOKI - zvončaste oblike
 SIDRA - pahljačasto (radialno) uvrtana v zaledno hribino
Slika 3: Upognjeni predorski loki
HRIBINSKI RAZREDI upoštevajo
geomehanske lastnosti hribine,
katere so podlaga za način gradnje.
Slika 4: Skice sidranja v hribino
Arih, R., Borko, A., Cirman, J., Gregorc, C., Marinko, T., Marussig, M., Mikoš, B., … 1992.
Predor Karavanke. Ljubljana, Pegaz International d.o.o.
TEŽAVE IN NEVARNOSTI
● HRIBINSKI
PRITISKI
zaradi tektonsko porušene hribine - večajo se s slabšanjem mehanskih lastnosti
kamnine;
● zaradi nabrekanja - povečana prostornina mineralov glin po vpijanju vode.
●
Slika 6: Patentirana sidrna glava,
•
razvita med delom v predoru prenese še dodatnih 20cm deformacij
•
•
•
• 5: Zdrobljen brizgani beton
Slika
zaradi deformacij in pritiskov
Arih, R., Borko, A., Cirman, J., Gregorc, C., Marinko, T.,
Marussig, M., Mikoš, B., … 1992.
Predor Karavanke. Ljubljana, Pegaz International d.o.o.
• POJAVI METANA
• VDORI VODE
 Zaradi izpiranja zdrobljenega materiala v predor vgradijo INJEKCIJSKE SULICE
radialno po kaloti;
 skozi te sulice vtisnjena injekcijska masa - s tem se ustvari nosilni obok.
Slika 7: Vgradnja injekcijskih sulic
Arih, R., Borko, A., Cirman, J., Gregorc, C., Marinko, T.,
Marussig, M., Mikoš, B., … 1992.
Predor Karavanke. Ljubljana, Pegaz International d.o.o.
ZAKLJUČNA DELA
• ODVODNJAVANJE – hribinska voda z vozišča zajeta v drenažnih ceveh in
odvedena vsakih 53m v glavno kanalizacijo predora
• IZOLACIJA
- 2mm PVC folije;
- pod izolacijo vgrajena POLST (filc) - zaščitni sloj
izolacije in hkrati drenažni sloj
Slika 8: Vgrajevanje izolacije
• NOTRANJI OBOK
– betoniranje oboka
Slika 9:
»Betonerski vlak«
Arih, R., Borko, A., Cirman, J., Gregorc, C., Marinko, T.,
Marussig, M., Mikoš, B., … 1992. Predor Karavanke. Ljubljana,
Pegaz International d.o.o.
•
INSTALACIJE


razsvetljava
prezračevanje - v osrednjem delu je osem skupin ventilatorjev, ki
potiskajo zračno maso
Slika 10: Ventilatorji v sredini predora
Arih, R., Borko, A., Cirman, J., Gregorc, C., Marinko, T., Marussig, M., Mikoš, B., … 1992. Predor Karavanke. Ljubljana, Pegaz
International d.o.o.





klic v sili - naprava za klic je nameščena v nišah, ki so vkopane v
zahodni steni predorske cevi v razmikih povprečno 212m
požarna zaščita
TV nadzor
komunikacijske naprave
krmiljenje in nadzor prometa
JUŽNA PORTALNA STAVBA
Slika 11: Portalna stavba med gradnjo in leta 2001
PORTAL: - vhodni objekt v predor
- združuje funkcije, ki so nujno potrebne za nemoteno
obratovanje predora in varnost prometa
- močan tehnološko-racionalen pomen, saj je projektant uporabil
rešitev zajetja svežega zraka in odvajanje izrabljenega
predorskega, združena v en objekt
VZDRŽEVANJE PREDORA
• v zadnjih letih naj bi upravljavec slovenskega dela predora
DARS d. d. :
- posodobil računalniški sistem
- vgradil LED smernike
- ojačal razsvetljavo (dela potekajo še danes)
- posodobil video sistem in
- vgradil ozvočenje predora
• do konca 2014 oz. 2019 je potrebno zagotoviti še višje
varnostne ukrepe: adaptiranje prezračevanja (v sredinskem
delu predora) in izboljšanje ubežno-reševalne poti;
• predor nima dodatnih zasilnih izhodov in reševalnih poti največja pomanjkljivost predora
HVALA ZA VAŠO
POZORNOST