Transcript ZGRADBA KOSTI

ZGRADBA KOSTI
SKLEPI
POŠKODBE IN BOLEZNI KOSTI
ZGRADBA KOSTI
• Mozgovni kanal
– poteka vzdolž osrednjega dela cevaste kosti. V njem sta rdeč in
rumen kostni mozeg in krvne žile.
• Kostna sredica ali gobasta kostnina
– obdaja kostni mozeg.
• Kostnina ali kostna skorja
– obdaja kostno sredico in je iz osteona.
• Osteon
– je paličasto oblikovana enota, imenovana tudi Haversov sistem.
Je osnovni element v zgradbi kostnine. Njen osrednji kanal
(Haversov kanal) obdajajo plasti, imenovane lamele.
• Pokostnica
– je tanka mrena, ki pokriva površino kosti. V njej so krvne žile, ki
oskrbujejo kosti s hranilnimi snovmi, in živci.
• Rdeč kostni mozeg
– je rahlo tkivo, ki ustvarja krvne celice.
RAST KOSTI
• Kosti rastejo do približno 17.leta starosti.
In sicer nastajajo nove hrustančne celice
na mestu rastnega hrustanca med deblom
in okrajkom. Te nato odmrejo, njihovo
mesto nadomestijo nove kostne celice.
ZAKOSTENITEV
• Na začetku razvoja je
okostje večinoma iz
hrustanca. Nadomeščanje s
kostnim tkivom
(zakostenitev) se začne pri
6 tednov starem plodu in se
nadaljuje vse do odraslosti.
Ob rojstvu ima človek okrog
350 kosti. Ko neha rasti,
ima le malo nad 200 kosti
(približno 206). Nekatere
manjše kosti se spojijo v
večje.
S
K
L
E
P
I
SKLEPI
• Najbolj gibljivi so
kroglasti sklepi
(ramenski, kolčni), pri
katerih se okrogla
glava ene kosti stika z
ustrezno ponvico
druge.
• Valjasti sklep
(komolčni, kolenčni)
se pregibajo samo v
eni smeri.
• sedlasti
(zapestje)
• tečajasti (zgornji dve
vratni vretenci)
• Najmanj gibljivi so
drsni sklep z ravnimi
sklepnimi ploskvami
(v stopalu med kostmi
narta).
POŠKODBE IN BOLEZNI KOSTI
SLIKA
PRIKAZUJE
• enostaven
zlom,
• zaprti zlom,
• Odprti zlom.
Celjenje zlomljenih kosti
• 6 do 8 ur po
nesreči nastane
na mestu zloma
krvni strdek.
• V krvni strdek začnejo
rasti krvne kapilare.
Kolagenska vlakna
povežejo zlomljena
dela kosti. Med njima
se začne razvijati
celitveno tkivo ali
kalus, ki se pozneje
spremeni v gobasto
tkivo.
• Začne se
preoblikovanje tkiv;
kostna sredica se
spremeni v trdo
kostno skorjo.
• rentgenski posnetek,
ki prikazuje nekatere
izmed 26 vijakov in
plošč, s katerimi so
zdravniki povezali
zdrobljene kosti
britanskega motorista
Barryja Sheena
ZVIN
• Zvin je nateg kite, ki povezuje sosednje
kosti, s čimer učvrsti sklep in prepreči
njegovo čezmerno gibljivost. Do zvinov
pride pri nenadnih spremembah smeri
gibanja sklepa ali pri udarcih.
Najpogostejša sta zvina gležnja in kolena.
“TEŽA” ZVINA
• Zmeren zvin
Sklep je občutljiv in
boleč in ga težko
premikamo. Pri
opiranju nanj imamo
občutek nestabilnosti.
Prisotna je oteklina.
• Izrazit zvin
Sklep je boleč in zelo
otekel, nanj se ne
moremo opreti, koža
na prizadetem mestu
pa je bleda.
Poškodbo zelo težko
ločimo od zloma kosti
ali izpaha, ki
zahtevata zdravniško
oskrbo.
OSTEOPOROZA
OSTEOPOROZA
• Osteoporoza je prekomerna izguba kalcija
in kostnega tkiva. Proces nastajanja in
izgube kosti je običajen fiziološki proces ki
se odvija kontinuirano tekom celega
življenja. Ko postane nastanek kosti
počasnejše od izgube kostnega tkiva,
pride do osteoporoze. Običajno se
odkrije, ko blaga trauma izzove prelom ali
ko se na rentgenski sliki odkrije "isprana"
kost.
• Eden od razlogov zakaj ženske pogosteje
zbolevajo za osteoporozo, je manjša
skupna količina kostne mase kot pri
moških. Proučevanja so pokazala, da po
40. letu starosti vsi izgubljamo 0,5%
kostne mase letno.Pri ženskah se ta
izguba podvoji v menopavzi.
Dodatni problem pri ženskah je tudi
negativna bilanca kalcija, ki je dvakrat
večja kot pred menopavzo. Zato ženske
pogosteje in hitreje zbolevajo za
osteoporozo.
NEKAJ
ZANIMIVOSTI
NORA KOST
Noro v zvezi z noro kostjo je to, da sploh
ni kost. Je izboklina v komolčnem
sklepu, preko katere teče tik pod kožo
živec. Če se udariš v komolec, zadene
udarec tudi živec. Ta pošlje v možgane
sporočilo in ti začutiš bolečino.
• Kosti dinozavrov,
največjih kopenskih
živali, ki so kdaj
živele, so bile orjaške.
Stegnenica takega
igvanodona je merila
1,3 m. Nekatere kosti
dinozavrovih rok so v
dolžino merile skoraj
3 m.
NAJDALJŠA
• Pri živalih se velikosti stegnenic bolj razlikujejo.
Živali, ki se hitro gibljejo, imajo dolge in vitke
kosti nog glede na svojo telesno višino. Nekaj
dolžin je zapisanih v spodnji tabeli.
• jež: 4cm, zajec: 8cm, tjulenj: 11cm,
pes(baset): 11cm, mačka: 12cm, ovca:
18cm, srna: 18cm,
pes(danska doga):
28cm, konj: 45cm, žirafa: 52cm
NAJVEČJA
• Največja kost v človeškem in tudi v
živalskem telesu je stegnenica. Njena
dolžina se sicer od človeka do človeka
nekoliko razlikuje, meri približno četrtino
telesne višine.
NAJMANJŠA
• Najmanjše kosti so
slušne kosti.
VELIKANI
• Največji človek je bil
Američan Robert
Wadlow. Velik je bil
2,7 m. Na sliki ja še
en slaven Američan,
orjaški Hugo.
PRITLIKAVCI
• Najmanjši ljudje
merijo od 60-75 cm.
Eden najbolj znanih
pritlikavcev je bil
Charles Stratton
("general Tomaž
Palček"). Meril je
1,02 m. Na sliki ga
vidimo z njegovo
ženo.