Transcript kaj nas učijo družbeni trendi

PONOVNO NA PRELOMU
KAJ NAS UČIJO DRUŽBENI TRENDI?
Rudi Rizman
Filozofska fakulteta
Univerza v Ljubljani
Namesto uvoda
 Živimo v “zanimivem času” (Kitajci izrečejo
prekletstvo nad njihovimi sovražniki s tem,
da jim (za)želijo, da bodo živeli v
“zanimivem času”)
 T. S. Eliot o tem, da vse težave na svetu
izvirajo od ljudi, ki hočejo postati pomembni
Izvori krize I.1. (mezzo-trendi)
 Leto 2008 se bo v zgodovino zapisalo kot prva resnično
globalna recesija sodobne ekonomije (“črna luknja”)
 Globalna finančna kriza bo sprožila še večje spremembe
kot padec berlinskega zidu leta 1989, analogije z Havlovim
“življenjem v laži”
 Jezik politike v zadnjih desetletjih upravičil Orwellova
opozorila: Attlee in Truman sta še lahko govorila preprost
jezik, ker pač drugačnega političnega slovarja nista niti
poznala (prim. opravičevanje iraške vojne)
Izvori krize I.2. (mezzo-trendi)
 Finančni sistem je ušel izpod javnega nadzora oz.
regulacije – namesto, da bi bil dekla ekonomiji, je finančni
svet postal njen gospodar - “rep, ki maha s psom”
 Pod pretvezo tržne ekonomije je bil izpeljan “državni udar”
proti državi in (civilni) družbi
 Namesto, da bi finančni sistem podpiral/servisiral
proizvodnjo, je maksimiziral kratkoročne koristi (dobičke),
proglasil špekuliranje za vrlino in pohlep kot prevladujočo
normo
Izvori krize I.3. (mezzo-trendi)
 Leta 1960 je bilo razmerje med plačo povprečnega CEO in
plačo predsednika ZDA 2:1, leta 2007 20:1; 1980 so bile
plače CEO v večjih družbah v primerjavi s povprečno plačo
njihovih delavcev 1:40, lansko leto pa že 1:360
 Vloga “domino učinka” materializma: ujetniki tega, da “več
stvari kot imaš, še več si jih želiš in si obseden z njimi”
(John Steinbeck)
 Talmud: zlo, ki ti ga naredijo drugi, ni nič v primerjavi z
zlom, ki si ga povzročiš sam
Izvori krize I.4. (mezzo-trendi)
 Dante (Pekel): greh v obliki odsotnosti volje
in moralne integritete/odločnosti pelje k
večnemu ledu in temi (vsega je enostavno
konec)
 Zmagata TINA – kaj je s TATA?
 Prihodnost je mogoče prebrati v Uradnem
listu
Izvori krize I.5. (mezzo-trendi)
 Erozija moralnega kapitala, ko odmirata resnicoljubnost in
zaupanje tako v politiki kot v poslovnih in trgovskih
transakcijah
 Trg predpostavlja moralne resurse, vendar jih sam ne more
generirati
 Trije vzroki krize: 1. institucionalni – banke so mutirale od
svoje prvotne servisne vloge proizvodnji v “igralnice”; 2.
intelektualni; 3. idolatrija neobrzdane rasti brez naravnih in
moralnih omejitev
Izvori krize II.1. (mega-trendi)
 Demografski trendi: vsako leto novih 80 milijonov prebivalcev planeta;
v letih od 0 do 500 s 300 na 500 milijonov; še leta 1927 – 2 milijardi;
1960 – 3 milijarde; 1974 – 4 milijarde; 1987 – 5 in leta 1999 - 6 milijard;
danes ca. 6.8 milijard; 2011 – 7 milijard; 2025 – 8 milijard; 2050 – 11
milijard; proti koncu stoletja – ca. 14 milijard
 Poleg Marxa ali Keynesa se je mogoče opreti na venezuelsko
ekonomistko Carloto Perez: vloga ekonomskih ciklusov
 Krize oz. ciklusi, ki so jih zaznamovale letnice: 1797, 1847, 1893, 1929
in 2008 – po vsaki krizi se uveljavijo nove tehnologije in infrastruktura
 Kondratijev cikel – krize kapitalizma približno vsakih 50 let
Izvori krize II.2. (mega-trendi)
 Depresija, ki se je začela avgusta 1929 je dosegla svoje dno 43
mesecev pozneje, tista iz leta 1873 pa šele po 65 mesecih; v povprečju
so krize zahtevale 4 leta, da so se vrnile na nekdanjo izhodiščno točko
 Po krizi leta 1929 se je ekonomija, ki je prej temeljila na železu/jeklu,
težki električni opremi in veliki strojegradnji preusmerila v masovno
proizvodnjo dobrin namenjenim potrošnikom ob povečani vlogi države
– pojav množičnega potrošništva (poleg proizvodnje orožij za
množično uničevanje), cestno omrežje, nova infrastruktura na področju
električnih aparatov
 V tistem času so se za prevlado v svetu bojevali trije glavni konkurenti:
fašizem, komunizem in korporativizem
Izvori krize II.3. (mega-trendi)
 Perezova trdi, da bo aktualna kriza pod trojnim pritiskom ekolologije,
globalizacije in demografije pripeljala do novih tehnologij: omrežja za
hiter prenos novih alternativnih sistemov, delavnice z nizko ali praktično
ničelno uporabo fosilnih goriv, odprtim sofisticiranim softwarom,
genetsko medicino ter bio- in nano-tehnološkimi inovacijami in drugim
 V takem sistemu se bo drugače kot doslej obravnavalo denar – bolj
odgovorno; univerze bodo namesto pretirane komercializacije idej
sprostile njihovo ustvarjalnost in uveljavile neodvisno od politike
resnično avtonomijo (seveda ne zunaj legitimne družbene regulacije)
 Jeffrey Sachs: v tem smislu bo ekonomska kriza z nami vsaj eno
generacijo, ne pa že čez eno ali dve leti – zdrave ekonomske rasti ne
bo mogoče vzpostaviti, dokler ne bodo zagotovljeni pogoji za
stanovitno/vzdržno globalno ekonomijo
Kaj bo s kapitalizmom?
1

Lula da Silva, brazilski predsednik, o tem, da si nihče ne upa napovedati, kakšna bo
prihodnost kapitalizma. Njegova vizija družbe, ki naj bi se pojavila iz krize:družba, ki bo
spodbujala proizvodnjo in ne špekulacijo; finančni sektor, ki bo spodbujal produktivno
aktivnost in bo pod rigoroznim nacionalnim in mednarodnim nadzorom; nov in
demokratični sistem globalne vladavine; nova energetska politika; reforma
produkcijskega sistema in vzorcev potrošnje; ne pripisuje pomena abstraktnim
konceptom s tem v zvezi, temveč se ne glede na njegovo ime navdušuje na takim
sistemom, ki bo v svoje središče postavil človeka oz. ljudi

Kapitalizem v krizi, vendar ni videti pravih konkurentov (šibka levica; kako je z
desnico?);Komunizem? Ni ga mogoče ločiti od človeških katastrof, ki ga je povzročal 20.
stoletju

Lenin leta 1919, ko je nastopila ekonomska kriza, ni bil pripravljen izkoristiti priložnosti,
da mu napiše epitaf (motijo se tisti, ki mislijo, da se kapitalizem ne bo mogel izkopati iz te
krize”) – Joseph Schumpeter nasprotno: “Ali lahko kapitalizem preživi? Ne, mislim, da
ne”.

“Boj za dušo” kapitalizma – priložnost, da se ekonomski zlom prelije v nove kulturne in
demokratične priložnosti
Kaj bo s kapitalizmom?
2
 Od krize leta 1970 je desnica potegnila več kot levica
 Politične in tudi intelektualne elite se še ne zavedajo in
nimajo prave predstave o tem, kaj nas čaka, kakšna bo
naslednja faza
 Anekdota o tem, kako so marksisti “uspešno” napovedali
kar 11 od zadnjih treh recesij (kriz)
 Vračanje k statusu-quo ni več mogoče, vsekakor konec
kapitalizma, kakor smo ga poznali doslej, vendar ne tudi
konec kapitalizma kot takega (možna pa sprememba
političnih režimov, še posebej pa vlad – Islandija)
Kaj bo s kapitalizmom?
3
 Za njegov obstoj je potrebno: 1. legitimnost profitnega
motiva; 2. obstoj dovolj velikega tržišča, ki zagotavlja bodisi
uspeh ali poraz; 3. pravni in politični sistem oz. okvir
 Primerjave z monarhizmom, ki se je s središča umaknil na
obrobje?
 Kapitalizem zagotovo ne bo več tako močno dominiral nad
družbo in kulturo kot doslej
 “Refolucija” (reforme+revolucija) - kapitalizem kot služabnik
in ne kot gospodar
Kaj bo s kapitalizmom?
4
 Težko bi bilo govoriti o nezdružljivosti med kapitalizmom in družbo
(skupnostjo), vendar pozitivna korelacija tudi ni avtomatično
zagotovljena – potrebno jo je kultivirati in spodbujati
 V zadnjih 20. letih se je v ZDA število ljudi, ki se nimajo o čem
pomembnem s kom pogovarjati, naraslo od 10 na 25 %: v biološki
znanosti in družbenih vedah vedno znova ugotavljajo, da so sreča,
samo-spoštovanje in življenje človeka družbeno pogojena
 Marx: v kapitalizmu obstajajo sile, ki ga spodjedajo, kot tudi sile, ki ga
poganjajo naprej
 Kapitalizem vključuje tržno ekonomijo, vendar vse tržne ekonomije niso
bile tudi kapitalistične
Kaj bo s kapitalizmom?
5
 Če hočemo vedeti, kaj pride po tem (modelu) kapitalizma, se je treba v
mestih ozreti proti nebu: pred nekaj stoletji bi tam uzrli trdnjave, cerkve
in templje, malo pozneje pa tudi palače; v 19. stoletju so jih zasenčila
državna poslopja, železniške postaje in muzeji, proti koncu 20. stoletja
so njihovo vlogo prevzele banke (malo jih verjame, da bo tako ostalo
še dolgo); v 21. st. utegnejo njihovo vlogo zamenjati velika poslopja
namenjena rekreaciji, športni stadioni, univerze, umetnostne galerije,
vodni stolpi, viseči vrtovi in nemara tudi biotehnični kompleksi
 Težko je verjeti, da bo kapitalizem s to krizo padel: tako kot to velja za
demokracijo, bodo nemara kritiki kapitalizma nazadnje trdili, da so vsi
drugi sistemi/alternative slabši
 Wallerstein misli, da levica v tem trenutku nima odgovora na krizo
kapitalizma kot svetovnega sistema
Kaj bo s kapitalizmom?
6
 Kapitalizem vključuje kapital, vendar so z njim razpolagali
tudi faraoni in fašistične diktature, medtem ko je trgovina
obstajala še pred njegovim nastopom
 Boj med duhom Davosa (hierarhični, izkoriščevalski in
polarizirajoči koncept kapitalizma) in duhom Porta Allegra
(demokratični in relativno egalitarni kapitalizem)
 Brez odločnih akcij/upora od spodaj ni pričakovati
sprememb
Kaj bo s kapitalizmom?
7
 Kako dolgo lahko to sploh še traja?En
milijon uporabljenih plastičnih kozarcev
vsakih šest ur in to samo na ameriških
letalskih poletih; dva milijona plastičnih
“steklenic” konča v zabojnikih vsakih pet
minut samo v ZDA; vsako uro v isti državi
uporabijo preko en milijon papirnatih vrečk v
trgovinah; vsake dve minuti pokurijo v isti
državi 28.000 sodčkov različnih goriv
O jezi in besu demosa?
1


Financial Times: “Dobili smo tisto, kar smo si zaslužili – upor proti neenakosti
Obama: “Ne mislim pomirjati jeze ljudi, želim pa si jo usmeriti v konstruktivno
smer”

Wall Street si je leta 2007 dal izplačati v obliki bonusov $39 milijard in je dobro
leto pozneje izstavil račun v višini več trilijonov ameriškim davkoplačevalcem

Nobelovec Joseph Stiglitz: Geithnerjev načrt je v bistvu “rop nad ameriškim
ljudstvom”; naslov te dni na prvi strani NY Posta: “Ne tako hitro vi pohlepni
bastardi (izrodki)

Britanski MP: te čase je bolje, če kdo prizna, da posiljuje mladoletne osebe, kot
pa, da je bančnik; Londonska trgovinska zbornica in City ter policija diskretno
svetujejo bančnim uslužbencem, da raje ne izzivajo ljudi s kravatami, dragimi
čevlji, urami in oblekami; švicarski bančniki se zaradi možnih aretacij bojijo
potovati v tujino
Kaj jezi in gnevu demosa?
2
 Financial Times: ameriška vlada daje vtis navadnim državljanom, da je
s tem, ko pomaga Wall Streetu, njena gangsterska podružnica; nek
ameriški senator je “bančnike” (bankers) primerjal z “gangsterji” in
odkrito namigoval na to, da ne delajo drugače kot Al Capone
 Kaj je ostalo od časti? Shakespeare: “Če izgubim čast, izgubim
samega sebe”; Antonij je bil pripravljen izgubiti oboje. Dickens o
sleparju Johnu Sadlerju: “Ne morem več živeti, preveliko ljudi sem
uničil. Ne b mogel več živeti in gledati njihovo agonijo.”
 Spomnimo: leta 1938 je šef New York Stock Exchange končal v ječi (v
Sing Singu)
O jezi in besu demosa?
3
 Javno mnenje in protestniki kot katalizator potrebnih globokih reform in
tega, da se ne pozab, kdo nas je pahnil v krizo
 Seveda je to sedaj pravi čas za populizem (radikalci na levi obtožujejo
bančnike, tisti z desnice pa imigrante in ranljive etnične skupine)
 Brown v Evropskem parlamentu:
“Svoboda, ekonomski napredek in socialna pravičnost” za vse ali pa za
nikogar!”
“Ideologija neomejenega in nenadzorovanega prostega trga je
reducirala vse odnose na transakcije, spodbude na sebični interes,
vsak občutek za vrednote in vrednosti na potrošniško izbiro in z njo
povezano ceno”
O jezi in besu demosa?
4
 Niall Ferguson: “tekla bo kri, pomnožili se bodo politični in
ekonomsko motivirani konflikti, destabilizirale države,
državljanske vojne, zrušile vlade
 Ankete ugotavljajo, da se ljudje v veliki večini zavzemajo
za manj neenakosti pri dohodkih in privilegijih
 Komisija ekspertov pri OZN (vodi: Joseph Stiglitz):
napoveduje to (2010) leto 30-50 milijonov dodatno
nezaposlenih
Človeška in družbena cena
1
 Bolj ko se odlagajo potrebne reforme, večja je človeška in
družbena cena krize
 Sociologi ugotavljajo: 1% nezaposlenost, če traja pet let,
poveča število umorov za 5.7%, samomorilnost za 4.1%,
število duševnih bolnikov za 3.4% in število novih
zapornikov na 4%; prav tako se štirikratno poveča število
umorov, ki jih nad ženami zagrešijo njihovi zakonski
partnerji
 Z umiritvijo/izboljšanjem ekonomskih razmer pa se
omenjeni kazalci ne spremenijo hitro na bolje
Človeška in družbena cena
2
 Vendar tudi pozitivne stranske posledice v smislu
odkritja nematerialnih dobrin, ki lahko obogatijo
življenje ljudi - asketizem
 Reinhold Niebuhr (ameriški teolog) – potegniti
pravo črto med moralnim človekom in nemoralno
družbo
 Adam Smith pred 232 leti napovedal, da je
pridobivanje profita vedno največje v državah, ki
se hitro približujejo gospodarski krizi in propadu
Kaj je potrebno za srečo?
1
 V OECD že nekaj časa raziskujejo, kaj je
napredek?
 Razsvetljenska definicija napredka: zmanjševanje
revščine in povečevanje sreče
 Sreče ne prinese povečevanje bogastva in
inovacije, še najmanj pa čaščenje denarja
 Leta 1960 je 60% odraslih odgovorilo, da “lahko
zaupajo večini ljudi”. Danes le še 30 %
Kaj je potrebno za srečo?
2
 Čaščenje uspeha in statusa ob istočasnem
zmanjševanju medsebojnega spoštovanja
 Vendar razlike: v Skandinaviji uspeli kombinirati
uspešno ekonomijo z dosti večjo enakostjo in
vzajemnim spoštovanjem kot drugod v svetu
 Ekonomisti in politiki bi se morali opreti na
realistični model o tem, kaj naredi ljudi srečne in
kako sploh funkcionira trg
Kaj je potrebno za srečo?
3
 Družba, ki bi jo zaznamovalo darvinistično
tekmovanje med posamezniki, ni zdrava
 Rezultati socioloških raziskav : ko družba
doseže 15.000$ na glavo, je količina sreče
neodvisna od dohodka, ki ga pridobijo ljudje
 V zahodnih državah se sreča v zadnjih 50.
letih ni pove(če)vala, celo nasprotno
Kaj je potrebno za srečo?
4
 Leta 1935 sta v ZDA bolehala za depresijo
2% ljudi do 35. leta, danes preko 14%
 V istem času so se v večini razvitih
industrijskih družb povečevali
samomorilnost, alkoholizem, zasvojenost z
mamili in hudodelstva
Kaj je potrebno za srečo?
5
INDEKS SREČE








1. Spolno življenje (4.7)
2. Druženje po delu (4.1)
3. Večerja (4)
4. Relaksacija (3.9)
5. Kosilo (3.9)
6. Rekreacija (3.8)
7. Molitev (3.8)
8. Druženje pri delu (3.8)
Kaj je potrebno za srečo?
6








9. Gledanje TV (3.6)
10. Telefoniranje doma (3.5)
11. Popoldanski spanec (3.3)
12. Kuhanje (3.2)
13. Nakupi (3.2)
14. Delo na računalniku doma (3.1)
15. Hišna opravila (3.0)
16. Ukvarjanje z otroki
Ali je v letalu pilot?
 Lahko je napovedovati, ko gre za preteklost…
 Taleb pogosto navaja svojo misel, da se svetovna
zgodovina še nikoli ni soočila na eni strani s takšno
kompleksnostjo in na drugi s takšno nesposobnostjo
razumevanja družbenega stanja, v katerem se nahajamo.
 Ne le globalna ekonomska kriza, temveč tudi kriza oz.
deficit globalnih voditeljev in velikih svežih idej (kje so
Roosevelti, Churchilli, Gandiji in drugi?)
 Vedno je nevarno, če politiki pri soočanju s krizo mislijo, da
imajo prav in da so na pravi poti
Poraz ekonomske znanosti?
1
 Globalna ekonomija se sooča z metastazami, vendar ta
čas ni “zdravnika, ki bi vedel, kako jih ustaviti”
 Ekonomist John Kenneth Galbraith: “Edina funkcija
napovedovanja v ekonomiji je v tem, da dvigne ugled
astrologiji”
 Alan Greenspan o tem, da ekonometrika ni znanost, Blair:
v Parizu o tem, da živimo v času “nizke prediktabilnosti”
 Praktično, če zanemarimo redke izjeme, kriza ni bila
napovedana – pisatelj Stefan Zweig o tem, da pred prvo
svetovno vojno skoraj nihče v Evropi ni računal nanjo
Poraz ekonomske znanosti?
2

Veliki ekonomski misleci (Smith, Ricardo, Keynes, Marx, Schumpeter,
Galbraith in drugi) se niso opirali na matematične modele in sploh na uporabo
deduktivnih logičnih pristopov – danes ne bi mogli poučevati na univerzah ali
objavljati v uglednih ekonomskih revijah

Ca. 1 milijon ekonomistov na svetu

Ekonomisti – tako kot vremenoslovci – ne morejo napovedati prihodnosti, lahko
samo razlagajo in opisujejo

Napačna ekonomska teorija, ki je temeljila na predpostavki o prostem in
nereguliranem kapitalizmu, ki naj bi kot tak zagotavljal najboljše gospodarske
rezultate – makroekonomisti prezrli Keynesova spoznanja o vlogi psiholoških
motivacij pri ljudeh – njihove“živalske instinkte”
Poraz ekonomske znanosti?
3
 Napovedovanje v funkciji interakcije med ekonomijo in
politično ideologijo (Friedman, Hayek, sploh
neoliberalizem) – za politiko je ekonomija zelo pomembna
 Nujna intelektualna revolucija, nova paradigma: namesto
na matematične in statistične modele (lažna eksaktnost) se
je bolje opreti na zgodovino, psihologijo, sociologijo in
politično teorijo
 Glavno analitično orodje resnično velikih ekonomistov ni
bila v prvi vrsti formalna logika, temveč elokvenca, torej
besede
Poraz ekonomske znanosti?
4
 Predlog za participativno ekonomijo (“parecon”),
za ekonomsko načrtovanje, ki vključuje širšo
družbo – demokratično deliberacijo, ki naj bi
zamenjala anarhično naravo kapitalizma
 Nassim Nicholas Taleb (eden redkih, ki je
napovedal krizo): nikoli ne upoštevaj nasveta od
nekoga, ki nosi kravato – tako kot ni dobro
vprašati generala za nasvet o vojni, ni priporočljivo
vprašati borznega posrednika za nasvet o denarju;
svet nasploh potrebuje manj ekonomistov
Poraz ekonomske znanosti?
5
 Ni videti samokritike pri kvantitativnih ekonomistih,
ki so s svojimi matematičnimi modeli pomagali
zapeljevati bankirje – njihova sposobnost
napovedovanja je bila ničelna - predstavljajmo si,
da bi Newtonova fizika razlagala, da padajo
jabolka navzgor
 Peter Drucker: v zgodovini ni primera, da bi
moralo kakšnega ekonomista skrbeti za naslednji
obrok hrane
Alternative
1
 Vsaka kriza predstavlja po Sigmundu Freudu potencialno priložnost za
posameznike in družbe, da začnejo znova in z novimi idejami
 Nujnost prepoznavanja nečesa, čemur moramo reči “ekonomsko
nasilje”
 Gandi o “pravi ekonomiji”, ki se nikoli ne obrne proti najvišjim etičnim
standardom, ne zagovarja kopičenja bogastva na račun povečevanja
revščine, temveč povečuje obseg dobrega za vse, tudi za najbolj
siromašne člene družbe in kot taka zasleduje cilj dostojnega življenja
 BDP ne more biti edino merilo za doseganje uspešne/prijazne družbe
in človekovega blagostanja: OECD je zbrala skupino Nobelovih
nagrajencev, da razmišljajo o alternativah “onkraj BDP” (namesto
golega merjenja tega, koliko ljudje potrošijo)
Alternative
2
 Varovanje okolja kot ekonomski in tehnološki izziv:
razvoj alternativnih energetskih tehnologij in
njihova difuzija, zmanjševanje onesnaževanja
okolja, shranjevanje uporabljenih materialov in
njihova reciklaža
 Vsaka ekonomska kriza oz. tranzicija je ponudila
obstoječemu poslovnemu svetu, da je postal še
bolj učinkovit; v tem smislu lahko upamo, da bo
tudi finančni svet doživel radikalne inovacije
(spremembe)
Alternative
3
 Nujna modrost in pogum političnih voditeljev, da
premaknejo razprave in dejavnosti v zvezi s krizo od
taktike k strategiji (ne le k vzpostavljanju prejšnjega
“normalnega” stanja)
 Ne zadostuje le, da definiramo kriterije za pravo regulacijo,
temveč se je potrebno dokopati do strateško domišljenih
politik upravljanja financ z namenom, da se regulira
delovanje trga v smeri, ki bo najbolj prijazna do vseh
prebivalcev planeta
 Spreminjanje potrošniških vzorcev, ki zahtevajo nove
proizvode, primarna pozornost usmerjena k njihovi kvaliteti,
trajnosti, proizvodom, ki zahtevajo majhne energetske
vložke, nizke ali ničelne emisije, reciklažnost in
nadgradnjo, itd.
Alternative
4

Sreča v nesreči: kriza ponuja priložnost, ki je sicer ne bi bilo, da se vzpostavijo
ugodne politične spremembe za potrebne reforme na področju finančne
regulacije in preobrata do okolja

TO DAJ V SREČO! Spoznanja iz sociologije, psihologije in drugih znanosti:
nad določenim stanjem ekonomske razvitosti nadaljnja rast ne prispeva več k
večjemu osebnemu in družbenemu blagostanju oz. sreči

“Tržna ekonomija – da, tržna družba – ne”

Globalizacija je slepa za idejo politične odgovornosti, ker ta tudi ne obstaja na
globalni/planetarni ravni

Potrebna je nova moralna vizija družbe po krizi in predvsem bo treba narediti
konec zlitju denarja s politiko oz. obratno
Zaključna misel
Najbolj pomembno pri komuniciranju je to,
da slišite tisto, kar ni bilo povedano
(Peter Drucker)
Zahvaljujem se vam za Vašo pozornost in
Vam želim uspešno ter državljansko drzno
spopadanje z vzroki in reševanjem krize!