Transcript Ostati vzor - mogoče ali nemogoče poslanstvo staršev in

Ostati vzor - mogoče ali nemogoče
poslanstvo staršev in učiteljev?
Mag. Tanja Bezić, september 2012
Namen predavanja:
• poudariti vlogo vzora/vzornika v vzgoji;
• opozoriti na umetno ustvarjeno protislovje med vzgojo in
izobraževanjem v šoli;
• opozoriti na povezanost med vedenjem/ravnanjem
učencev, vrstnikov, staršev in učiteljev;
• opozoriti na SDT - motivacijsko teorijo (Deci & Ryan,
2000)
Zakaj se nič ne spremeni….?
Kaj bi mi v bistvu radi dosegli?
ALI TOREJ ŽELIMO
abstinenco ali varno pitje alkohola?
Misli o vzgoji
(http://www.ipsos.si/web-content/VIZ-portal/ogled/citati%202%20-%20o%20vzgoji.html)
Edini razumni način vzgajanja je zgled – četudi svarilen.
Albert Einstein
Vzgoja, ki temelji zgolj na zahtevah in nasvetih, ne pa na zgledih, je slaba.
Jan Amos Komensky
Otroci niso nikdar posebno dobro poslušali starejših, so jih pa vedno zvesto
posnemali.
James Baldwin
VZORNIKI … gre za poistovetenje z nosilcem nekih
vrednot…
STARŠI ?
Ramovš,J. in Ramovš,K., 2011:
- Na prvem mestu med vzorniki mladih, ki živijo trezno in kakovostno življenje, so
njihovi starši; teh je več kot polovica; Na drugem mestu so tisti mladi, ki nimajo
vzornikov, okrog 20% pa ima druge vzornike.
Potreba po istovetenju je močna socialna potreba, zato se otroci najprej
istovetijo s starši, in če jih osebnost njihovih staršev navdušuje v mladosti,
ostanejo starši njihovi vzorniki tudi pozneje.
- Vzornike izven lastne družine navaja manjši del mladih. Večina od njih ima po več ljudi,
ki jih občuduje, toda ne na splošno, temveč njihove določene lastnosti.
Tudi šole vzgajajo, mar ne? (R. Kroflič)
„ Šole se ne smejo izogniti odgovornosti za vzgojno
dimenzijo, saj nujno vzgajajo;
- načrtno ali nenačrtno,
- v smeri opredeljenih ciljev ali mimo njih,
- usklajeno ali neusklajeno z vrednotnimi sporočili drugih
dejavnikov v družbi (družine, medijev množične kulture).“
Če se v družbi ali v šoli pretirano poudarja le njena
izobraževalna funkcija
učitelji odgovornost za vzgojo pogosto “preložimo“
▪ na družino, družbeno okolje, medije
▪ na razrednika, svetovalnega delavca, specialnega
pedagoga,
▪ na učitelje določenih predmetov…
in s tem zmanjšujemo tudi možnosti, da bi učenci lahko
dosegli pričakovane izobraževalne cilje.
“DOBRO DELO UČITELJA “
• Projekt Goodwork, ki je potekal deset let na
Harvardski univerzi, je “dobro delo “ učitelja
opredelil kot
„visoko kakovostno,
socialno odgovorno in
osebno osmišljeno…“.
Temeljna načela „dobrega dela“ naj bi bila:
• odličnost (excellency) – strokovna neoporečnost;
• etičnost (ethics),
• spoštljivost (respectful mind) in
• osebna vpletenost (engagement).
Etika, spoštljivost in osebna vpletenost
• Etičnost se kaže v tem, da učitelj svoja ravnanja strokovno
argumentira (se mu zdi vredno), saj sicer obstoja nevarnost ideološke
indoktrinacije in manipulacije;
• Spoštljivost pomeni, da učitelj učenca spoštuje kot sebi
enakovrednega (prim. J.Juul – enakovrednost in enakopravnost) in je
temelj vseh drugih odnosov med učiteljem in učenci);
• Osebno vodenje ped. procesa oz. vpletenost učitelja (misli, čustva,
vrednote) je podlaga učiteljevega “pedagoškega erosa “ (pedagoške
moči), ki deluje kot motivacijska spodbuda, ki “učenca „zapelje“ v
procese učenja.
Fred Korthagen in njegov
„čebulni model“ profesionalnega razvoja
Če ne dosežemo tudi najglobljih plasti
osebnosti, ne moremo pričakovati
bistvenih sprememb v ravnanju !
Metoda:
JEDRNA REFLEKSIJA –
Struktura: ALACT model
ALACT – proces refleksije; Jedrna refleksija vodi do zavedanja
pomena globljih plasti osebnosti za profesionalno ravnanje
Trial- poskus
drugačnega
ravnanja
Kaj želiš?
Kaj delaš?
Kaj misliš ?
Kaj čutiš?
Kaj je zate vredno?
Kaj potrebuješ?
Kaj želijo učenci?
Kaj so naredili?
Kaj mislijo?
Kaj čutijo?
Kaj je zanje vredno?
Kaj potrebujejo?
4. Creating
alternative
action načrtovanje
drugačnega
ravnanja
3. Awareness –
ozaveščanje o
bistvenih vidikih
ravnanja ( kvalitet)
1. Action –
konkretna
izkušnja,
opis
2. Looking back
– opis ravnanja
in idealne rešitve
• Uspešnost intervencij na področju zdravja je odvisna predvsem od
pripravljenosti ljudi, da sami čim bolje skrbijo za svoje zdravje.
• Le redke spremembe, ki so potrebne, so tudi prijetne…
Ni toliko problem prenehati…kot je nehati;
Ni problem začeti, ampak vztrajati…
Kako učence motivirati za spremembo vedenja oz. za
zdrav življenjski slog?
Številne teorije motivacije, različna terminologija, različni modeli (notranja,
zunanja; motivacijske sestavine, struktura, viri; itd) …
Teorija samo-odločanja (SDT)
- kdaj in
na kakšen način
zunanje motivacijske spodbude pripeljejo posameznika
od nemotiviranosti do notranje motiviranosti za neko vedenje…
oz. kaj vzpodbudi in vzpodbuja posameznika, da se postopoma
„svobodno odloča“ za drugačno ravnanje.
(Self Determination Theory - SDT, Ryan & Deci, 2000; 2008),
SDT motivacijo pojasnjuje kot proces - kontinuum.
nemotiviranost
nočem ..
zunanja motiviranost
notranja motiviranost
ker moram … ker je prav…ker tudi jaz mislim, da je prav … je prav
introjekcija … identifikacija …integracija …internalizacija
• Kako uspešno bo potekal proces, je odvisno od tega, v kolikšni meri
bodo zadovoljene posameznikove psihološke potrebe:
• občutek avtonomnosti,
• občutek kompetentnosti in
• povezanosti s pomembnimi drugimi.
Glejte tudi:
http://www.selfdeterminationtheory.org/SDT/documents/2008_RyanPatrickDeciWilliams_
EHP.pdf
• V skladu s SDT teorijo lahko pričakujemo vztrajanje v neki spremembi
le, če je posameznik internaliziral določene vrednote (jih doživlja kot
svoje);
• V skladu z SDT, le tisti ukrepi, ki dajejo posamezniku občutek
avtonomije (svobodno odločam, sem sam odgovoren), kompetentnosti
(znam in zmorem) in povezanosti z drugimi, vodijo do trajnih sprememb
vedenja.
• SDT intervencije so osredinjene na proces oz. na ustvarjanje odnosov in
dejavnosti, ki skrbijo za posameznikove psihološke potrebe.
Torej…
Biti vzor je pomembno, ostati vzor pa ni dovolj…
CILJ mora biti - voditi mlade do avtonomnega
ravnanja, do internalizacije vrednot…
Njihova aktivna vloga na tej razvojni poti je
odločilna!
Viri:
• Kroflič, Robi (2007): Tudi šole vzgajajo, mar ne? Pravila in vzgojno delovanje (ur. T. Devjak).
Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Strani: 101-118.
• Juriševič, M. 2006. Učna motivacija in razlike med učenci, PEF, Ljubljana: Pef ULJ.
• Ryan, R. M. & Deci, E. L. (2000). Self-determination Theory and the facilitation of intrinsic
motivation, social development and well-being. American Psychologist, 55, 68-78
• Ryn, R.M., Patrick, H. , Deci, E.L. Williams, G. (2008). Facilitating health behaviour change and its
maintenance: Interventions based on Self-Determination Theory. The European health
Psychologist. Dostop: www.ehps.net/ehp
• Korthagen, F. , Vasalos, A.: 2005. Levels of reflection as a means to enchance professional growth.
Teacher and Teaching. Vol. 11. No.1., 47-71.
• Ramovš, J. in Ramovš, K. 2011. Varovalni dejavniki pred škodljivim pitjem mladih. Inštitut Antona
Trstenjaka. Ljubljana.