Transcript vloga staršev pri oblikovanju otrokovega odnosa do alkohola

ZZV MARIBOR , CENTER ZVP
Oddelek za projektno dejavnost
VLOGA STARŠEV PRI OBLIKOVANJU
OTROKOVEGA ODNOSA DO
ALKOHOLA
Karin Mlakar, univ.dipl.soc.del.
MLADI IN ALKOHOL
• "Mokra družba"-visoka toleranca družbe do alkohola, alkohol kot »del
kulture«
• Odrasli se na splošno premalo zavedajo lastne odgovornosti, ki jo nosijo
kot vzorniki
• Pritisk vrstnikov na mladostnika; "binge drinking“ ali "koma saufen"
• Premajhno zavedanje o učinkih in posledicah alkohola
• Lahek dostop mladoletnih do alkoholnih pijač (trgovine, lokali, bencinske
črpalke)
• Več otrok in mladostnikov pije alkohol kot uživa druge droge
• Mladi, ki povzročajo prometne nesreče, so bolj pod vplivom
alkohola kot drugih drog
• Več drugih nesreč in kaznivih dejanj povzročajo mladostniki pod
vplivom alkohola kot pod vplivom preostalih drog
• Veliko mladih začne najprej piti alkoholne pijače in nato preide na
druge droge
POGOSTE IZJAVE STARŠEV
• »Se pa vsi pijejo alkohol.« (minimaliziranje)
• »Kaj te zdaj, če spije kakšno pivo ali dva.«
• »Jaz sem mu dala pivo za poskusit, ko je bil star 8 let,
ker je želel. Enkrat tak mora poskusit.«
• »Kot najstnik pa že lahko pije alkohol ob praznovanjih.
Se pa je že dovolj star.«
• »Za najstnika je pa čisto običajno,
da pije alkohol, da vidi koliko ga nese.
Kdaj pa bo, če ne zdaj.
Jaz sem v tem obdobju tudi pil,
pa nimam težav z alkoholom.«
DRUŽINA
• je eden pomembnejših varovalnih dejavnikov
preprečevanja zasvojenosti. Starši so namreč otrokovi
prvi in najboljši učitelji.
• Večina mladostnikov vzame drogo prvič, ko še živi doma, v krogu
svoje družine, in ko hodi v šolo.
• Odnos do drog se oblikuje od malih nog in je zato pomemben zgled, ki
ga starši dajejo otroku. V družini se oblikujejo tudi pogledi na to,
kakšno vedenje je primerno in kakšno ne, vrednote.
• Pri oblikovanju odnosa do droge ima v družini pomembno vlogo
postavljanje mej in pravil.
• Uporaba drog pri mladostnikih je veliko bolj odvisna od popustljivosti
staršev kot od pritiska sovrstnikov.
• Kot ranljiva skupina so adolescenti veliko bolj izpostavljeni rizičnim
dejavnikom, kot je uporaba dovoljenih in prepovedanih drog.
• Kot navajata Kastelic in Mikulan (2004, 99) večina tistih, ki uživa droge,
jih začne jemati v enem najbolj občutljivih obdobij svojega življenja –
adolescenci. Čim bolj zgodaj začnejo, tem večja je povzročena škoda.
• Staršem je veliko težje postaviti pravila, ki
otrokom preprečujejo pitje alkohola, kot pri
prepovedanih drogah;
- veliko staršev tudi samih pije alkohol
- alkohol ne jemljejo za tako nevarno drogo kot so
prepovedane droge
- mislijo, da gre za najstniško vedenje oz.
eksperimentiranje, katero bo minilo ali da problem mine,
če se o njem ne bodo pogovarjali oz. ga reševali
- toleranca družbe
VLOGA STARŠEV
• Vpliv staršev in družinskih članov je zelo pomemben, ne pa
edini
• Sodelovanje staršev je bistven varovalni dejavnik, saj
sporočata otroku, da sta složna in enotna pri postavljanju
mej in pravil, predvsem v odnosu do drog
• Vloga odraslih, v prvi vrsti staršev, je predvideti možne
posledice in v skladu s tem usmerjati otrokovo vedenje
• Odnos staršev do drog (tobak, alkohol, tablete,
prepovedane droge)
• Bodite POZITIVEN ZGLED.
• Otroštvo in mladost sta obdobji tveganj, starši pa lahko
otroka pripravijo na uživanje radosti in premagovanje
težav.
• Pomembna je priprava otroka na realnost
• Z otrokom se je potrebno vsak dan pogovarjat, se naučiti
pogovarjati o prijetnih in neprijetnih stvareh
• Spodbujat otroka, da pretehta vsako odločitev in prevzame
odgovornost za posledice
• Skupaj z otrokom postavite jasna pravila in meje – glede zlorabe
drog pa morajo biti PRAVILA JASNA
• JASNO SPOROČILO staršev, da je opijanje ali uživanje drog
nesprejemljivo in nedopustno
• Spremljajte otrokove dejavnosti in s kom se druži
• Poučite mladostnika, kako naj se upre pritisku vrstnikov
• Sodelujte v otrokovem življenju
• Druženje kot družina
• Krepite otrokovo sposobnost, da izrazi svoje misli in občutke
• Frustracije so del življenja - naučiti otroka ravnati z
neprijetnimi občutki!
• Pomagajte jim razviti ustrezno samospoštovanje
• Večkrat jim pokažite in povejte, da jih imate radi
• Da otrok aktivno preživlja prosti čas
• Sodelujte s šolo in se pozanimajte kakšne preventivne
programe pri preprečevanju poseganja po drogah - izvajajo v
šoli
POGOVOR IN POSLUŠANJE
• Z otrokom se je potrebno pogovarjati o alkoholnih
pijačah in drugih drogah in jim ne pridigajmo (pozorno
prisluhnite njihovemu mnenju, skupaj razrešujte
vprašanja povezana s posledicami uživanja)
• Informacija o drogi mora biti realna (razblinite mite,
pollaži)
• Starši morajo o drogah tudi kaj vedeti (pridobivanje
informacij)
• Ne sme nas biti strah, da ne vemo odgovorov
na vsa vprašanja!
Mladostnik mora poznati:
• Takojšnje in dolgoročne učinke alkoholnih pijač in drugih drog
• Posledice uživanja alkohola in drugih drog
• Možnosti smrtonosnega učinka drog
• Povezanost drog z boleznimi, nesrečami in poškodbami
• Starši pa naj bodo pozorni na opozorilne znake uživanja drog
Pogovor z mladostnikom o alkoholu
• Nekaj primerov za pogovore:
 Zanimajte se kako vaš otrok razmišlja o
alkoholu.
 Poslušajte ga in ga med pripovedovanjem ne
prekinjajte
 Preizkusite svoje in otrokovo znanje o alkoholu; kateri in
kakšni so učinki alkohola?, Kakšna je razlika med
alkoholnimi pijačami?, Kdo naj ne bi užival alkoholnih pijač?
 Skupaj z otrokom poiščite ustrezne načine ravnanja v
situacijah, ko mu bodo ponujali alkoholno pijačo
 Pogovarjajte se o otrokovih prijateljih in o tem, kako ti
vplivajo na izbiro njegove dejavnosti.
Če otrok uživa alkoholne pijače, skupaj z njim
poiščite odgovore na naslednja vprašanja:
 Kako pogosto se je to zgodilo?





Kakšne pijače in koliko je popil?
S kom je pil in v kakšnih okoliščinah?
Kako se počuti ko pije in kako po tem?
Kako se vede on sam in kako družba, v kateri je pil?
Kako te izkušnje vplivajo na šolski uspeh, na odnose s
starši, sorojenci, prijatelji?
 Ali je v zvezi s pitjem že imel slabe ali zastrašujoče izkušnje
in kako je takrat ravnal?
 Ali je bil kdo od prijateljev, s katerimi je pil, poškodovan, se
stepel ali sodeloval pri kaznivem dejanju?
zdrav razvoj otroka
STARŠI
16
Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM, 2006):
osebam mlajšim od 16 let je med 24.00 in 5.00 uro prepovedan vstop in
zadrževanje brez spremstva staršev, rejnikov ali skrbnikov v gostinskih obratih
in na prireditvah, kjer se toči alkoholne pijače (izkazovanje starosti z osebnim
dokumentom)
» Če je kaj, kar želimo spremeniti v naših
otrocih, moramo najprej preučit in videt, ali ni
to nekaj, kar bi bilo bolje spremeniti v nas samih.«
C.G. Jung, 1932
HVALA ZA POZORNOST!