Transcript Vključevanje varstva kulturne dediščine pri posegih v prostoru

VKLJUČEVANJE VARSTVA
KULTURNE DEDIŠČINE PRI
POSEGIH V PROSTOR
Tečaj pripravništva
(jesenski rok 2012)
PRAVNE PODLAGE
• Zakon o graditvi objektov
• Zakon o varstvu kulturne dediščine
• Zakon o splošnem upravnem postopku
• Področne uredbe in pravilniki (npr.
Pravilnik o konservatorskem načrtu)
• Kulturnovarstveni pogoji
• Kulturnovarstveno soglasje
KULTURNOVARSTVENI POGOJI
• Kdaj? Pred izdajo KV soglasja.
• KV pogoji za:
– posege v kulturni spomenik,
– posege v vplivno območje spomenika, če to
obveznost določa akt o razglasitvi,
– posege v varstvena območja dediščine,
– posege v registrirano nepremično dediščino,
če to obveznost določa prostorski akt, in
– posege v enoto urejanja prostora, če to
obveznost določa prostorski akt.
Kdaj KV pogoji niso potrebni?
– KV soglasja za raziskave in za iskanje arheoloških ostalin.
– Vzdrževalna dela, ki ne posegajo v varovane vrednote in služijo ohranitvi
spomenika (taka dela je treba priglasiti ZVKDS vsaj mesec dni pred
predvidenim začetkom vzdrževalnih del; če ZVKDS v 20 dneh priglasitve ne
zavrne, se šteje, da so vzdrževalna dela dovoljena).
– Nujni posegi na spomeniku ali dediščini, če so posegi neizogibno in
nemudoma potrebni za odvrnitev nepredvidljive nevarnosti uničenja ali
poškodbe spomenika ali dediščine ali za odvrnitev nevarnosti za ljudi in
premoženje (o nujnem posegu je treba takoj po njegovi izvedbi obvestiti
ZVKDS in zaprositi za naknadno KV soglasje).
– Izvedba raziskav, ki jih opravlja ZVKDS ali ki se opravljajo po naročilu
ZVKDS.
– Kadar je bilo za poseg že izdano oziroma je predvidena izdaja
okoljevarstvenega soglasja na podlagi predpisov o varstvu okolja.
• Posebna postopka izdaje KV pogojev in izdaje KV soglasja.
• KV soglasje je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, vendar je
postopek izdaje KV soglasja (in s tudi KV pogojev) ločen od
postopka izdaje gradbenega dovoljenja.
• Tretji odstavek 28. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine
(ZVKD-1):
KV soglasje za posege, za katere je predpisano gradbeno
dovoljenje, se izdaja kot projektno soglasje v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev – večina postopkov pri ZVKDS:
Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s sprem. in
dopol.; ZGO-1) in podzakonski predpisi:
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO3490.html
• KV pogoji so posebni upravni akt.
• O pritožbi odloča ministrstvo (2. stopnja).
Kdo lahko vloži vlogo (zahtevo) za pridobitev KV pogojev?
a) investitor ali
b) po njegovem pooblastilu kdorkoli.
Prvi odstavek 2. člena ZGO-1:
Investitor = pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev objekta ali ki jo
sam izvaja (op.: zakon ne govori o “lastniku” !);
Projektant = pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost
opravlja storitve pri projektiranju.
Prvi odstavek 55. člena ZUP: Pooblastilo se lahko da pisno ali ustno na
zapisnik.
• Kaj mora vsebovati vloga (zahteva) za pridobitev KV
pogojev?
- Vse obvezne sestavine za vlogo po Zakonu o splošnem
upravnem postopku (ZUP).
- Navedbo namena posega.
- Projektno dokumentacijo, ki jo za pridobitev projektnih
pogojev predpisujejo predpisi, ki urejajo graditev: ZGO-1
in Pravilnik o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št.
55/2008).
Sestavine po Pravilniku o projektni
dokumentaciji
Idejna zasnova (IDZ):
- Vodilna mapa in načrti.
- Kasneje elaborat: konservatorski načrt.
- Pravilnik vsebuje predpisane priloge (npr. vrsta projektne dokumentacije).
POZOR: Vodilna mapa mora poleg vsebine, določene v prilogi pravilnika “vrsta projektne
dokumentacije”, vsebovati tudi naslednje lokacijske podatke:
– popis zemljiških parcel, na katerih je predvidena gradnja,
– navedbo veljavnega prostorskega akta, ki določa rešitve oziroma pogoje za gradnjo,
– opis obstoječega in predvidenega stanja,
– popis varovanih območji in varovalnih pasov z navedbo soglasodajalcev,
– popis predvidenih priključkov na infrastrukturo z navedbo predvidenih dimenzij oziroma
predvideno kapaciteto z navedbo upravljavcev gospodarske javne infrastrukture,
– grafični prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razvidna njegova tlorisna velikost in odmiki
od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov ter varovanih območji in varovalnih pasov,
– grafični prikaz značilnih prerezov (profilov).
• Kaj se mora obvezno določiti v KV
pogojih?
- zahteve, ki jih mora izpolnjevati projekt za
pridobitev gradbenega dovoljenja ali druga
projektna dokumentacija, potrebna za
izvedbo posegov, in
- zahteve glede strokovne usposobljenosti
izvajalcev specializiranih del.
• Kaj se lahko določi v KV pogojih?
– obveznost oprave predhodnih raziskav (če se upravičeno domneva,
da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in
grozi nevarnost za njeno poškodovanje ali uničenje),
– obveznost priprave konservatorskega načrta, če:
a) je nameravani poseg kompleksen,
b) grozi nevarnost uničenja ali ogrožanja varovanih vrednot, ali
c) je treba pri posegu izvesti konservatorsko-restavratorska dela.
POZOR: Konservatorski načrt je potreben vedno, kadar gre za
posege v strukturne elemente spomenika.
Pravilnik o konservatorskem načrtu (Uradni list RS, št. 66/2009).
V skladu s katerimi podzakonskimi akti se določijo KV pogoji?
– posegi v spomenik: v skladu z aktom o razglasitvi ali z določbami prostorskega akta
oziroma akta o določitvi varstvenih območij dediščine,
– posegi v vplivno območje spomenika: v skladu z aktom o razglasitvi ali z določbami
prostorskega akta oziroma akta o določitvi varstvenih območij dediščine,
– posegi v varstvena območja dediščine: ZVKD-1 ne določa izrecno (mnenje: v skladu
z določbami akta o določitvi varstvenih območij dediščine),
– posegi v registrirano nepremično dediščino: v skladu z določbami prostorskega akta
ali akta o določitvi varstvenih območij dediščine,
– posegi v enoto urejanja prostora: ZVKD-1 ne določa izrecno (mnenje: v skladu z
določbami prostorskega akta ali akta o določitvi varstvenih območij dediščine).
Pri odločanju o izdaji KV soglasja (tudi že v fazi izdaje KV pogojev!)
je treba pretehtati razloge za poseg in razloge za ohranitev
dediščine v obstoječi obliki. V prid odobritve posega je posebej treba
šteti okoliščino, če predlagani posegi omogočajo vzpostavitev trajnih
gospodarskih temeljev za ohranitev dediščine (peti odstavek 28.
člena ZVKD-1).
Lastninska pravica in druge stvarne pravice na dediščini se omejijo
le v najmanjšem možnem obsegu, ki je potreben za uresničevanje
varstva. Država, pokrajine, občine in drugi subjekti varstva morajo
izbirati tiste ukrepe, ki so ob doseganju enakih učinkov najmanj
omejujoči za lastnike ter neposredne posestnice in posestnike
dediščine (prvi odstavek 5. člena ZVKD-1).
• Rok za odločitev o KV pogojih
30 dni po devetem odstavku 29. člena ZVKD-1:
“Šteje se, da KV pogoji za izdajo KV soglasja niso
potrebni, če zavod KV pogojev ni izdal v 30 dneh od
vložitve vloge za izdajo KV pogojev. V tem primeru se
kot pogoji za pripravo projektne dokumentacije za poseg
v registrirano dediščino upoštevajo določbe prostorskega
akta, za poseg v varstveno območje določbe akta o
določitvi varstvenih območij dediščine, za poseg v
spomenik pa določbe akta o razglasitvi.”
ODLOČITVE O ZAHTEVI ZA IZDAJO KV
POGOJEV
- Določitev KV pogojev.
- Če UO ugotovi, da gradnja oziroma sprememba
namembnosti po predpisih iz njegove pristojnosti ni
dopustna ali mogoča, se vloga za izdajo projektnih
pogojev šteje kot vloga za izdajo soglasja in se izda
odločba o zavrnitvi izdaje soglasja.
- Če UO že na podlagi zahteve za izdajo projektnih
pogojev ugotovi, da je poseg sprejemljiv in da projektni
pogoji niso potrebni, se vloga za izdajo projektnih
pogojev šteje kot vloga za izdajo soglasja in se izda
soglasje-
IZVEDBA URADNIH DEJANJ V
POSTOPKU
Zapisnik – 74. člen Zakona o splošnem upravnem postopku:
O ustni obravnavi, o ustnih izjavah strank ali drugih oseb in o drugih
pomembnejših dejanjih v postopku se sestavi zapisnik.
O uradnih zapažanjih in ugotovitvah, ustnih navodilih in sporočilih ter
okoliščinah, ki se tičejo samo notranjega dela organa, pri katerem se vodi
postopek, se praviloma ne sestavi zapisnika: o tem uradna oseba napiše
uradni zaznamek z navedbo kraja in datuma ter ga podpiše.
Zapisnika tudi ni treba sestavljati o takih ustnih strankinih zahtevah, o
katerih se odloča po skrajšanem postopku, če se jim ugodi, temveč
zadostuje, da se take zahteve na predpisan način evidentirajo.
Zapisnik se sestavi po določbah ZUP.
Telefonsko komuniciranje s strankami – Uredba o upravnem poslovanju.
Stranka ne more vložiti vloge po telefonu, ker vloge za KV pogoje in KV
soglasja niso na posebnem seznamu vlade. Lahko pa zahteva npr.
obvestila o stanju in poteku postopka. Navadno uradni zaznamek.
• KV soglasje je pogoj za izdajo gradbenega
dovoljenja, vendar je postopek izdaje KV
soglasja ločen od postopka izdaje gradbenega
dovoljenja.
• Tretji odstavek 28. člena Zakona o varstvu
kulturne dediščine (ZVKD-1):
KV soglasje za posege, za katere je predpisano
gradbeno dovoljenje, se izdaja kot projektno
soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
• KV soglasje je upravni akt !
• Zoper KV soglasje je dovoljena pritožba:
rok = 15 dni
O pritožbi odloča organ 2. stopnje: MIZKŠ.
Pod pogoji iz ZUP lahko o pritožbi odloči
tudi ZVKDS kot organ 1. stopnje.
• Kaj mora vsebovati vloga (zahteva) za pridobitev KV soglasja?
- Sestavine po ZUP.
- Projektno dokumentacijo, ki jo za pridobitev projektnega soglasja
predpisujejo predpisi, ki urejajo graditev: ZGO-1 in Pravilnik o
projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/2008).
- Ni predpisano gradbeno dovoljenje: idejna zasnova.
- Dokazila o strokovni usposobljenosti izvajalcev specializiranih del,
če tako določajo KV pogoji.
Vlogi mora biti predložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja, ki je v zvezi s predmetom soglašanja.
Projekt, obdelan na višji ravni.
Kaj če vloga za pridobitev KV soglasja ni
skladna s pridobljenimi KV pogoji?
- Ne gre za formalno pomanjkljivost vloge,
ampak za vsebinsko.
- Zavrnitev izdaje KV soglasja v celoti ali v
delu, ki ni skladen (možnost delne odločbe
po prvem odstavku 219. člena ZUP).
ROK ZA IZDAJO KV SOGLASJA
15 dni po drugem odstavku 30. člena ZVKD-1:
“Šteje se, da je bilo soglasje izdano, če so bili
kulturnovarstveni pogoji pridobljeni in če zavod ni odločil
drugače v 15 dneh po vložitvi vloge za izdajo soglasja.”
30 dni po ZGO-1D.
Tretji odstavek 30. člena ZVKD-1:
“ZVKDS lahko v KV soglasju določi:
- način ravnanja v primerih najdb dediščine
med posegom,
- način izvedbe del in
- način strokovnega nadzora nad izvedbo
del, vključno z načinom potrjevanja
posameznih faz izvedbe.”
Drugi odstavek 30. člena ZVKD-1:
“KV soglasje se lahko zavrne samo v primeru, da
je poseg v neskladju z določenimi KV pogoji.”
(Op.: dobro obrazložiti neskladje - v kateri točki,
zakaj po vsebini ipd.)
Četrti odstavek 30. člena ZVKD-1:
“Šteje se, da je bilo KV soglasje izdano, ko je
konservatorski načrt potrdila pooblaščena oseba zavoda
in ko organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja,
izda tako dovoljenje, v katerem je kot del projektne
dokumentacije določen konservatorski načrt.”
18. člen Pravilnika o konservatorskem načrtu (Uradni list
RS, št. 66/2009):
“Odločba o zavrnitvi potrditve konservatorskega načrta
mora biti ustrezno obrazložena. V obrazložitvi je treba
navesti vzroke za zavrnitev potrditve konservatorskega
načrta.”
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
Osmi odstavek 50. člena ZGO-1 (sedaj razveljavljen!):
“Če v skladu s tem členom nastopi zakonska domneva,
po kateri se šteje, da pristojni soglasodajalec projektnih
pogojev nima in je soglasje s tem dano, pristojni upravni
organ za gradbene zadeve pa pred izdajo dovoljenja
prejme obvestilo pristojnega soglasodajalca, da ta ima
projektne pogoje in jih uveljavlja, investitorju naloži, da
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja uskladi s
projektnimi pogoji in pridobi soglasje. Škodo in stroške,
ki jih je imel investitor v zvezi s tem, nosi
soglasodajalec.”
Splošna odškodninska odgovornost po OZ.
31. člen ZVKD-1: KV soglasje za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline – izdaja MIZKŠ.
Izravnalni ukrep: plačilo denarnega zneska za
nadomestilo škode ali financiranje ukrepov za ohranitev
ali oživitev drugega spomenika primerljivega pomena.
ZVKDS nadzoruje raziskavo in odstranitev.
Pravilnik o postopku za izdajo dovoljenj za arheološka
raziskovanja (Uradni list RS, št. 113/2000).
ARHEOLOŠKE OSTALINE IN
ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA
• Kdor najde na površju zemlje, pod njim ali v vodi
arheološko ostalino, mora poskrbeti, da ostane ta
nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot jo je
odkril. O najdbi mora najpozneje naslednji delovni dan
obvestiti zavod. Dolžnost obvestila o najdbi imajo
najditelj, lastnik zemljišča, drug stvarnopravni
upravičenec na zemljišču ali njegov posestnik, v primeru
graditve objekta pa tudi investitor in odgovorni vodja del.
V kraj najdbe lahko v sedmih dneh po obvestilu posega
le pooblaščena oseba zavoda. Pooblaščena oseba mora
v tem roku raziskati, ali gre pri najdbi za dediščino.
• Če pooblaščena oseba zavoda utemeljeno domneva, da
so na določenem zemljišču arheološke ostaline, in grozi
nevarnost za njihovo poškodovanje ali uničenje, lahko
zavod to zemljišče določi za arheološko najdišče, dokler
se ne opravijo predhodne raziskave arheoloških ostalin.
Zavod izda odločbo o arheološkem najdišču, s katero se
določijo območje najdišča, vrsta in obseg predhodnih
raziskav, lahko pa se omeji ali prepove gospodarska in
druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke
ostaline. Odločba o arheološkem najdišču je veljavna
največ šest mesecev.
– HVALA ZA POZORNOST –