PowerPointova predstavitev

Download Report

Transcript PowerPointova predstavitev

Geografsko društvo Gorenjske
Bolgarija 2014
Marjan Luževič
Smer našega potovanja in točke ogledov
Organizator potovanja
Potovalna agencija
Alpetour d.d.
Vodnik na poti
Janez Pretnar
Prvi dan je bil namenjen krajšim ogledom v Srbiji - ob avtocesti spominski park
preboja Sremske fronte pri Šidu
Mimo simboličnih zahodnih vrat se
pripeljemo v novi Beograd, kamor se vse
bolj prenaša težišče življenja tega
velemesta
Nekoč sedež CK-ja, najbolj znana stolpnica v
mestu, je danes poslovna hiša
Pred skupščino, nekdanjim simbolom
skupne države; gradili so jo od leta
1907 do 1936
Terazije in hotel Moskva
Sprehod po Kalemegdanu
Osrednji del parka Kalemegdan zavzema
Beograjska trdnjava, ki je zavzemala
strateško pozicijo nad ustjem Save in
Donave. Leta 1867 so jo Turki predali
Srbom in celoten kompleks se je nato
spremenil v največji beograjski park
Ob zlitju Save v Donavo – zadaj Veliko ratno ostrvo, spredaj stolp
Vidin kapija, cerkev Sv. Petke in ruševine spodnje trdnjave
Pobednik- delo kiparja Ivana Meštrovića
Niš
Najprej obiščemo trdnjavo; vhod
skozi mogočno Stambol kapijo
Niška trdnjava je ena
najbolje ohranjenih turških
trdnjav na Balkanu. Zgrajena
je bila l.1723, Turki pa so pri
tem uporabili materiale
trdnjave iz obdobja
Rimljanov in Bizanca.
Hamam na gornji sliki je eden
najlepše ohranjenih na
Balkanu.
Levo prostori smodnišnic v
severnem obzidju.
Arsenal – skladišče orožja,
danes galerija
Bali begova džamija – mesdžid –
molilnica brez minareta
Spomenik Milošu Obrenoviću,
osvoboditelju Niša 1878;
simbolizira topovske krogle in
puškin metek
Kronist Laktancij je v svojem spisu O smrti preganjalca, ki je nastal leta 317, napisal, da je
Konstantin v noči pred bitko pri Milvijskem mostu v sanjah dobil nasvet, naj ščite svojih
vojakov zloži v obliki črke H z vertikalno, na vrhu zakrivljeno vrsto, tako da bo nastal
kristogram. Cesar je molil k Bogu svojega očeta, naslednjega dne pa so Konstantin in njegova
vojska na nebu nad soncem zagledali svetel križ z napisom »s tem zmaguj«, grško τουτο νικα.
Cesar ni vedel za pomen svojega videnja, dokler ga ni obiskal Kristus in mu priporočil, naj
naredi vojaški prapor v obliki znamenja, ki ga je videl na nebu in ga uporabi v bitki. Konstantin
je dal skovati labarum z vencem na vrhu, v katerem sta bili združeni grški črki H in R ( grško Χ
in Ρ) v obliki Kristusovega monograma. Odločil se je, da bo sledil Bogu, ki se mu je prikazal.
Okrog sebe je zbral vse krščanske svečenike in jih prosil, naj ga poučijo o Kristusovi veri.
Oficirski dom- v tej stavbi je bil v letih 1914 -15 sedež srbske vlade, leta 1915
pa je bil tu tudi Jugoslovanski kongres socialistov, kjer so predstavniki vseh
narodov, tudi Slovenci, sprejeli “Niško deklaracijo”, sklep o skupni borbi in
skupnosti. To je bil eden prvih korakov k prvi Jugoslaviji.
Ćele kula je kostnica v obliki stolpa v Nišu. Stolp so zgradili Turki in vanj kot
opomin krajevnemu prebivalstvu vzidali lobanje srbskih upornikov med prvo srbsko
vstajo na Čegru.
Bitka na Čegru je potekala maja 1809 in se je končala s porazom Srbov. Niški
Kurdiš paša je glave poražencev odrte in nagačene poslal sultanu v Carigrad, iz 952
lobanj pa ob poti velel sezidati stolp. Do danes se je ohranilo le 58 lobanj, med
njimi tudi lobanja vodje upora, Stevana Sindjelića. Srbske oblasti si prizadevajo za
uvrstitev Ćele kule na Unescov seznam svetovne dediščine.
Stevan Sindjelić se je s 3000 vojaki v
bitki na Čegru junaško upiral 40.000
turškim vojakom.
Cesta proti Bolgariji vodi ob Nišavi, najtesneje
skozi 10 km dolgo Sičevsko klisuro.
Kraljevski srbski vojni Manastir Sv. Petka Iverica – po ukazu kralja Aleksandra I. Obrenovića iz leta 1901.
Rilski manastir stoji
pod gorskim masivom
Rile.
Samostan je bil
osnovan v 10. stol. na
kraju, kjer je živel
puščavnik sv. Janez
Rilski. Skozi stoletja je
imel vlogo slovanskega
in bolgarskega
kulturnega in
književnega središča. V
času osmanskega
carstva je bil večkrat
opustošen ter potem
ponovno obnovljen.
V manastirskem muzeju
hranijo veliko
zgodovinskih
predmetov in umetniški
spomenikov. Tu so tudi
grobovi bolgarskih
kraljev. Celoten
manastirski kompleks
je bil razglašen za kraj
svetovne dediščine.
V času narodnega preporoda in upora proti Turkom je bil samostan leta 1833
zažgan, sedanji samostanski kompleks pa je bil obnovljen v letih 1834-62 ob
pomoči vse bolgarske države.
Od prvotnega samostanskega poslopja je
požar prestal le osrednji stražni stolp.
Konjske vprege na bolgarskih cestah niso nič posebnega. Ceste sicer niso nič
slabše od slovenskih, šoferjem pa je vožnja v škarje najmanjši problem…
Smo v Pirinski Makedoniji, najbolj vročem delu Bolgarije.
Že v mraku se pripeljemo v Melnik, mestece na skajnem jugozahodu, ki je bilo
nekoč na pomembni trgovskli tranzitni poti, danes pa je to manjši turistični center.
Melnik je izhodišče za obisk Roženskega manastira
Melniške piramide so značilne erozijske oblike, ki sta jih v skladih
peščenjaka ustvarila voda in veter
(slika : splet)
Sandanski - sprehodimo se po lepem zdraviliškem kraju.
V Sandanskem pa se ponašajo tudi, da je to rojstni kraj Spartaka, ki je v
starem Rimu dvignil upor sužnjev in umrl skupaj z njimi.
Bansko – moderen turistični center, namenjen tudi turistom iz Grčije, ki pa jih ni.
Bansko je leta 2003 dobilo moderne žičnice in smučišča s 1800 m višinske razlike.
V bližnji vasi Banya je kar 27 termalnih vrelcev.
Trenutna cena za nakup apartmaja s 40 kv.m je 25.000 evrov.
Cerkev Sv. Trojice, zgrajena l. 1835, v obdobju ko so bili Turki gospodarji.
Velike umetniške vrednosti je ikonostas, delo domačih mojstrov
Kdo je mož v spomeniku? Sv. Paisii Hilendarski, ki se je tu rodil leta 1722. Postal je menih,
velja pa za utemeljitelja bolgarskega narodnega preporoda z objavo zgodovine Bolgarov "Istoriya Slavyanbolgarskaya" leta 1762. V knjigi je postavil svojemu narodu temeljno
vprašanje: "Zakaj vas je sram izreči, da ste Bolgari?„ Knjiga je za bolgarsko narodno zavest
nekakšen poziv k orožju proti Turkom.
Nadaljujemo po obronkih Rodopov, po dolini reke Mesta, v deželi Pomakov –
islamiziranih Bolgarov.
Batak - cerkev Sv.
Nedelje, kjer so
Turki leta 1876
zverinsko pobili
5000 upornih
Bolgarov. Danes je
to eden najbolj
svetih krajev
bolgarske
zgodovine.
Cerkev so domačini zgradili l. 1813 v
75 dneh, saj jim turške oblasti niso
dovolile večje gradnje. Kamnita
cerkvica je nato v aprilski vstaji 1876
postala grob večine prebivalcev
Bataka. Turki so sicer skušali zločin
prikriti, a jim ni uspelo.
Peš cona v Plovdivu – mesto ima 8000 let zgodovine in je najstarejše stalno
naseljeno urbano središče na tleh Evrope.
Philippopolis Stadium ( stadion Plovdiva )
Na trasi današnje peš cone je v 2. st. n.š. ( cesar Hadrijan 117-138) stal antični
stadion, dolžine 240 m, sprejel pa je lahko 30.000 obiskovalcev.
Lastnik te hiše je leta 1830 postal trgovec Georgi Mavridi. Grajena je v stilu
Plovdivske simetrične hiše. Značilna je uporaba lesa, izstopajoče etaže, velika okna
za svetle prostore. Danes je tu sedež bolgarskih pisateljev.
Amfiteater iz 2. st. n.š.
Cerkev Sv. Konstantina in Sv. Helene ( njegova mati) je bila zgrajena v 19. st. na tleh,
kjer je prva cerkev stala že v rimski dobi, kasneje v dobi Bizanca in 1. bolgarskega
kraljestva .
Nadaljujemo proti vzhodu, k Črnemu morju
Tudi na bolgarski črnomorski obali je že na prvi
pogled veliko nasedlih novogradenj.
Za nas, vajene Jadrana, črnomorska obala ni ravno atraktivna; obalo spremljajo
številna priobalna, lagunska jezera z napol slano vodo, na tej sliki pa so soline.
Prihajamo v Nessebar, mestece, nekoč na otočku, kasneje na polotoku.
Danes je pod zaščito UNESCO
Del obzidja mesta Nessebar – zgrajeno v obdobju Bizanca (6.st.), na osnovi obzidja iz
obdobja Rimljanov in predtem obdobja Grkov in Tračanov ( 6. st. pr.n.š.). V času
turških vpadov v 14. st. je bilo obzidje porušeno in je izgubilo svoj pomen.
Že v dobi antike je imelo mesto zaradi pomena za trgovino v Črnomorski regiji
svoboščine, zato mu tudi pravijo „črnomorski Dubrovnik“.
Tipična arhitektura hiš v mestu – kamen in les, izpostavljene 1.etaže, veliko
oken, zaprta dvorišča.
Bazilika Hagia Sofia iz 5. st. je tipična vzhodna ortodoksna troladijska cerkev,
ki je bila osrednja v mestu. V 13. st. so jo oplenili Benečani in še danes so
dragocene relikvije v cerkvi San Salvatore v Benetkah. V 18. st. je bila
opuščena.
V mestu je še nekaj cerkva, grajenih v 13. -14. st.
Nomadski tabor v neposeljenem in
neobdelanem svetu; Romi v
Bolgariji štejejo cca 5%
prebivalcev, Turki 8%, ostalih pa
kot manjšine ne priznavajo.
Preko skrajnih vzhodnih obronkov
Stare planine se peljemo proti
mestecu Balčik.
Prihajamo v Varno, 3. največje mesto v Bolgariji in največje pristanišče
Rimske terme so bile največje na Balkanu; zgrajene so bile v 2. st. n.š. Zadnja
stoletja so ruševine uporabili kot delavnice rokodelcev, arheološka dela pa so
začeli pred 100 leti.
Ob povsem pozidanem, nič kaj atraktivnem obalnem pasu, nadaljujemo
proti severu, kjer bomo prenočili v mestecu Balčik, le 40 km od meje z
Romunijo.
Sem pa zagotovo ne bomo
prišli na morje .
Pobiti kamani – rezultat procesov izpred 50 milijonov let, v obdobju Kenozojka.
Tedaj je bil ta del Balkana na dnu morja, v katero so reke nosile predvsem peščene
nanose. Ti so se na morskem dnu stisnili v apnenčaste plasti, iz organskih blatnih
plasti pa so se kot mehurčki izločali plini. Ti so ustvarili dimne cevi skozi plasti
sedimenta in v obdobju milijonov let sčasoma ustvarili vrsto kamnitih " dimnikov " .
Podoben pojav poznamo le še v Avstraliji – eocenski bubbling grebeni.
Pliska je bila od leta 681 do 893 prestolnica
Prvega bolgarskega cesarstva. Bolgarska kronika
pravi, da jo je ustanovil kan Asparuh. Obsegala je
23 km² in je bila obdana z jarkom in zemeljskimi
nasipi. Obzidje notranje trdnjave je bilo debelo
2,6 m in 12 m visoko.
Plisko je leta 811 oplenila bizantinska vojska, ki
jo je v bitki pri Pliski premagal in nato pregnal
kan Krum. Leta 886 je Boris I. v mestu ustanovil
literarno šolo, katero so po selitvi prestolnice leta
893 preselili v Preslav.
Leta 892 je bilo mesto središče upora poganov, ki
ga je vodil kralj Vladimir. Upor so zatrli. Na zboru
v Preslavu so Vladimirja odstavili in na njegovo
mesto postavili Simeona, tretjega sina Borisa I..
Eden od prvih ukrepov novega vladarja je bila
selitev prestolnice iz Pliske v Preslav, utrjeno
mesto blizu Pliske, verjetno zaradi stalnega
močnega poganskega vpliva v stari prestolnici.
V 10. stoletju je Pliska postopoma izgubila svojo
pomembnost, ker se je središče moči in virov
preselilo v Preslav. V napadih Kijevske Rusije in
Bizantinskega cesarstva v letih 969 do 972 je bilo
mesto uničeno in se ni obnovilo.
V rezervatu so ruševine Velike in Male palače,
močne kamnite utrdbe in Velika bazilika, ki je bila
zgrajena okoli leta 875 in je bila v tistem času ena
največjih krščanskih cerkva. Služila je kot
vladarjeva cerkev in nacionalna patrairhalna
katedrala.
Pliska
Ogledamo si rekonstrukcije tlorisov kraljeve palače, bazilike in mestnega
središča, ki kažejo razsežnost kraljevega mesta Pliska.
Notranje mesto – kraljeva palača
Bazilika
Ogled Pliske bi bil lep sprehod, če le ne bi deževalo.
V bližini mesta, izven obzidja so v 9. st. zgradili veliko baziliko, eno največjih v
tem delu Evrope; dolga je bila 99 m in široka 30 m.
Madarski konjenik – na seznamu UNESCO
Prizor konjenika na lovu – zadaj pes, pod konjem ranjeni lev
Veliko Tarnovo- danes mesto z 200.000 prebivalci in bogatim kulturnim
utripom( glasba, festivali, kandidat za center evr. kulture 2019
Mesto je nastalo na treh gričkih nad okljuki reke Yantra - Tsarevec, Trapezica
in Sveta Gora. V 12- 14. st. je bilo središče 2. bolgarskega kraljestva in ob
Rimu ter Konstatinopolu največje cesarsko mesto.
Tsarevec, kjer je bil za dobro utrjenimi zidovi sedež kraljeve oblasti in
patriarhata.
Cesarska palača
Tu je bil sedež bolgarske cerkve od 1186 do 1394 , ko so Tarnovo zavzeli Turki.
Sedanja cerkev je povsem nova ( 1985), poslikave pa so v stilu srednjeveških.
Prelaz Šipka (1150m) preko Stare planine je bil v letih 1877-78 kraj štirih bitk med
rusko in turško vojsko. Spomenik na vrhu hriba ima za Bolgare simbolni naslov
Spomenik osvoboditve Bolgarije .
Stara planina je v oblakih, mi pa se spustimo proti Kazanlaku, v Rožno kotlino
V spomin na osvoboditvene boje na
prelazu Šipka so v letih 1885-1902,
tudi z rusko donacijo zgradili
ortodoksno pravoslavno cerkev v
moskovskem stilu iz 17. st.
Kupole so zlate, v 53 m visokem
zvoniku pa so zvonovi, uliti iz
nabojev iz bitk na Šipki.
Cerkev je postala bolgarski
nacionalni kulturni spomenik.
Obiščemo kopijo Tračanske grobnice iz 4. st. pr.n.š. (original shranjen v sosednji
hiši), zelo lep primer poslikav in načina pokopa v času helenske kulture.
Grobnico so leta 1944 slučajno odkrili vojaki ob kopanju jarkov, že leta 1979 pa
so jo uvrstili na UNESCO seznam svetovne dediščine.
Strop grobnice je poslikan s freskami o življenju Tračanov.
Kazanlaška roža vrtnica damaščanka, ki
ima veliko „dišavnega olja“, vendar je za
gram olja potrebnih kar 1300 cvetov, za
1 kg pa 3000 kg suhih cvetov.
Obiralke cvetov v sezoni obiranja,
ki traja le dobrih 20 dni.
Stara metoda je bila destilacija z nam poznano opremo za kuhanje šnopsa.
Na polju vrtnic, ki jim do trganja manjka še mesec
Na poti v Sofijo se ustavimo v mestecu Kalofer, rojstnem kraju Hrista Boteva,
pesnika in revolucionarnega demokrata v boju proti Turkom.
Nad mestom v megli slutimo najvišji vrh Stare planine, Botev s 2376 m n.v.
V tej krasni hiši nekdanjega bogatega turškega meščana je danes muzej.
Na hiši je napis, da gre za tipično bolgarsko arhitekturo
Sofija - bazilika Aleksander Nevski v Sofiji je ena največjih pravoslavnih cerkva na svetu. Zgradili
so jo pred 90 leti v slavo in spomin na 200.000 padlih Rusov in Bolgarov v rusko-turški vojni
1877-78.
Aleksander Nevski je bil novgorodski knez in pravoslavni svetnik, rojen l. 1220. Nevski velja za
ključno osebnost srednjeveške Rusije, zaradi svojih vojaških zmag nad nemškimi napadalci ter
modre spravljive politike do močne mongolske Zlate horde pa je dosegel status legendarne
osebnosti.
Lev, simbol Bolgarije ( v državnem grbu) ob spomeniku neznanemu junaku,
je ob zidu Hagie Sofije, najpomebnejše starejše bazilike
Tolerančni edikt ( grščina, latinščina, bolgarščina)
je bil prvi uradni dokument, ki je v Rimskem
cesarstvu dovolil svobodo vseh verovanj, sprejel
pa ga je l. 311 cesar Galerij v Serdici (Sofija). Ta
dokument je bil podlaga za Milanski edikt, ki ga je
l. 313 sprejel cesar Konstantin.
Trg neodvisnosti obrobljajo parlament (levo), vladna palača (sredi)
in predsedstvo (desno).
Bolgarski gardisti ob menjavi straže pred predsedniško palačo
Na dvorišču predsedniške palače je cerkev Sv. Jurija, ki je najstarejša v Sofiji, saj
so jo Rimljani zgradili že v 4. st., dograjevali v 6.-9.st., v 16. st. je postala mošeja.
Ima zelo zanimivo krožno zasnovo, najdragocenejše pa so freske od
6. do 10. st., iz obdobja 1. bolg. carstva in kasneje oblasti Bizanca.
Osrednji Bulevar Todor Aleksandrov – kip Sofie s sovo na roki,
simbol zmage in modrosti.
Pod tem bulevarom so pred leti odprli veliko arheološko najdišče – Serdica, rimsko mesto
iz 2. st. n.š.
V tem območju so v 14. st. zgradili tudi cerkev Sv. Petka Samardžijska, ki je v času Turkov
morala biti manj vidna, bila je tudi brez oken.
V mestu je ostala le ena džamija; Bolgari Turkom pač niso posebej
naklonjeni.
Zapeljemo se na Vitošo, naravni park in z Naturo 2000 varovano območje nad Sofijo,
do kraja Zlatnite mostove na višini cca 1500 m.
Videti želimo zanimiv in v svetu enkraten geomorfološki pojav, kamnito reko.
Kamnita reka ni rezultat glacialnega delovanja ali brušenja v rečnem koritu, saj se pojavlja
skoraj od vršnega dela Vitoše. Oblikovalo jo je predvsem brušenje ob drgnjenju, ko so se
kamni zaradi težnosti valili navzdol, procesu pa so pomagali vremenski vplivi, predvsem
padavinska voda.
Pod pobočji Vitoše je še en bolgarski spomenik na UNESCO seznamu - cerkvica Bojana.
UNESCO je to cerkev sprejel na svoj seznam predvsem zaradi fresk iz 13. st. , ki so predhodnica
evropske renesanse.
V parku ob cerkvi raste mogočna sekvoja in mi se napojimo z njeno energijo.
Zaključimo v nacionalnem muzeju Bolgarije.
Muzej je postavljen v palači nekdanjega voditelja Todora Živkova in bolgarske partije.
Bronasta doba, 2000 pr.n.š. , nakit pa iz
čistega zlata
Tračansko obredno posodje iz 24- karatnega zlata
Orožje Tračanov, odličnih vojakov - njihovo najhujše orožje je bila romfaja,
zakrivljena kratka sablja ( na sliki desno od ščita, je brez ročaja)
Solunska brata Ciril in Metod sta v l. 863 uvedla prvo bolgarsko pisavo , glagolico (levo),
v 10. st. pa so v Preslavski literarni šoli izoblikovali cirilico (desno).
Spomin na Hrista Boteva
Mi pa veselo nazaj domov - na vsej poti smo prevozili 3700 km.
Nekaj posnetkov hribovitih
predelov Bolgarije izpred treh
let,
ki jih tokrat zaradi nizke
oblačnosti ni bilo videti
Globoko pod nami je samostan Rila v dolini istoimenske reke.
Musala – od zgornje postaje sedežnice ( 1500 m) najprej 5 km skoraj
vodoravnega prečenja z desne, nato pa navzgor do vrha na 2925m.
Vrh Musale nudi odličen razgled
Masiv Rile je najstarejše gorstvo v Bolgariji , iz paleozoika, predkambrija in v
jedru celo iz arhaika. Zgrajeno je iz različnih metamorfnih kamnin in granitov.
Bansko v pogorju Pirin doživlja pravo ekspanzijo gradnje hotelov in
apartmajev; zadaj gora Vihren in nova smučišča pod njo
Vihren je z 2910 m tretja najvišja gora na Balkanu,
Pirinsko gorstvo izgleda povsem drugače kot naše
Alpe; pretežno je zgrajeno iz metamorfnih kamnin,
ki pa so se nagubale v obdobju terciarja. Tudi
poledenitev je pustila veliko sledi v površju.
Podnebje v večjem delu države je celinsko ( izjema je obmorski del),
z velikimi temperaturnimi razlikami in sušnostjo ( 500 mm padavin;
gozd pokriva tretjino ozemlja, tretjina pa je sušne vegetacije.
Reke v Bolgariji – najdaljša reka Iskar teče proti Donavi .
Urbana središča
Turistična karta Bolgarije
Obiskali smo 6 od 9 lokacij, ki so na seznamu UNESCO svetovna dediščina.