BRANJE Z RAZUMEVANJEM v 1. vzgojno izobraževalnem obdobju INOVACIJSKI PROJEKT 2006/2007 I. Osnovna šola Celje BRATI IN NE RAZUMETI JE, KOT LOVITI IN NIČESAR UJETI. (italijanski pregovor)  Pedagoški.

Download Report

Transcript BRANJE Z RAZUMEVANJEM v 1. vzgojno izobraževalnem obdobju INOVACIJSKI PROJEKT 2006/2007 I. Osnovna šola Celje BRATI IN NE RAZUMETI JE, KOT LOVITI IN NIČESAR UJETI. (italijanski pregovor)  Pedagoški.

Slide 1

BRANJE Z RAZUMEVANJEM v
1. vzgojno izobraževalnem
obdobju
INOVACIJSKI PROJEKT 2006/2007

I. Osnovna šola Celje

BRATI IN NE RAZUMETI JE,
KOT LOVITI IN NIČESAR UJETI.
(italijanski pregovor)



Pedagoški svetovalec oz. konzulent:
Ga. Mag. Marica Žveglič



Vodja projekta: Urška Vavdi, prof.



Članice:

Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.

Brigita Pustoslemšek, prof.
Alja Guzej, prof.
Maja Cigale
Jana Kokalj, prof.
Petra Breznikar Vedenik, prof.
Barbara Podgoršek, prof.

Področje in raziskovalno vprašanje:


Poti do kakovostnejšega učenja/znanja
( redni pouk in dejavnosti ob pouku).

Kako do gladkega branja z razumevanjem v
1. vzgojno izobraževalnem obdobju?

Cilji projekta:






S prijaznimi oblikami in metodami pripravimo učence do
kolikor je mogoče gladkega in funkcionalnega branja, ter
uporabe le-tega za učenje, ustvajanje, razmišljanje in
razvedrilo.
Učiteljice bomo v praksi preizkusile nove tehnike, načine
ter strategije pri usvajanju abeced s pomočjo timskega
dela. Učence bomo v bralnem razvoju popeljale skozi vse
faze ( slikovno, abecedno, pisno).
Učenci pa naj bi ob koncu 1. vzgojno izobraževalnega
obdobja v vseh abecedah brali funkcionalno in z
razumevanjem.

ČLANI PROJEKTA

učiteljici in
vzgojiteljica v 1. r.

tim 2. razreda

tim 3. razreda
Oddelek OPB

Oddelek OPB

Krožek
JAZ PA BEREM

STARŠI

Oddelek OPB

STARŠI

Zunanja sodelavka

STARŠI

1. r. Krožek JAZ PA BEREM :
V interesno dejavnost so bili vključeni učenci 1. in
2. razredov. Izvajala se je enkrat tedensko.
Cilji:
 Spoznavanje razvoja tehnike branja,
 spodbujanje interesa in motivacije za branje,
 razumevanje pri branju,
 prikaz načina urjenja za povečevanje hitrosti
branja,
 odpravljanje slabih bralnih navad.

1. razred:






Seznanitev staršev s projektom in izvedba roditeljskega
sestanka. Spodbuda le-teh z načini priprav na branje in
stalno branje otrokom doma. Otroci so imeli veliko
možnosti za ustno predstavljanje dogodkov,
predstavljanje zgodbic, ki so jim jih prebirali starši. Med
pripovedovanjem smo jih spodbujale in usmerjale.
Motiviranje za zbiranje “Bralnih palčkov”, vsak palček
pomeni uspešno pripovedovano zgodbico.
V mesecu decembru smo pripravile “pravljične
minutke”.Pravljični kotiček smo zatemnile, ga opremile s
svečkami in vsak dan otrokom pripovedovale zgodbico.
Pri šolskih dejavnostih smo izvajali različne vaje za
razvijanje slušnega zaznavanja, bogatenje besednega
zaklada, spontanega in sproščenega govornega
nastopanja, razvijanja pozornosti, posnemanje glasov
ipd.

2. razred:








Vsako jutro, kadar so učenci pripovedovali pravljice, ki so jih brali za domače
branje in Bralno priznanje, so iz pripovedovane knjige prebrali tudi
odstavek, ki jim je bil najbolj všeč.
Bralna knjižica, kamor so sami zapisali čas glasnega branja doma, starši pa
so jih preverili s podpisom. Naloga vsakega učenca je bila, da doma vsak
dan glasno bere pred starši najmanj 15 minut.
Učni kartoni s pomočjo katerih smo tudi v šoli med poukom utrjevali glasno
branje: SLIKA – ČRKA, SLIKA – BESEDA, SLIKA – POVED.
Učni listi z besedilom, ki so ga učenci morali tiho prebrati potem pa po
navodilu pobarvati ali narisati.
Učni listi z nalogo, da učenec neumetnostno besedilo tiho prebere in potem
glasno predstavi sošolcem.

Načrtovani cilji so bili uspešno realizirani. Na koncu šolskega leta je večina
učencev gladko glasno brala. V 3. razredu pa bomo nadaljevali z
utrjevanjem glasnega branja tako, da bodo učenci ob koncu prvega učnega
obdobja gladko brali.
Za starše učencev 2. r. sta učiteljici J. Kokalj in P. Breznikar (skupaj s šol. spec.
pedagoginjo) pripravili predavanje s temo: Kako pomagati otroku pri branju? In
podali splošna navodila za vsakodnevno branje.

3. razred:

Skupaj z učenci smo zbrali in predlagali kar nekaj
novih bralnih aktivnosti, ki smo jih izvajali vsak
dan:
 Jutranje branje
 Bralnih 20 min z bralnimi vajami in utrjevanje
tehnike branja.
 Z nalepko do bralnega priznanja.
 Zabavniški predal.
 Nadaljevanje v naprej pripravljenih kratkih
zgodb.
 Učenec bere učencem.
 Branje in bralne aktivnosti v oddelkih OPB.

Dejavnosti učiteljic OPB:
Pri doseganju ciljev so v vseh razredih
sodelovale tudi učiteljice OPB, ki so
učence po pouku spodbujale k branju in
izvajale bralne igre.


Svoja spoznanja in ugotovitve smo članice
projektne skupine strnile na formalnih
srečanjih. Svoja spoznanja pa smo razširile
tudi med ostale delavce šole in jim
posredovali svoja priporočila.

Kazalci napredovanja pri branju pa
so bili naslednji:









Individualno spremljanje in zaznan napredek pri vseh
učencih.
Veselje do branja in ob morebitnem “izostajanju”
dejavnosti povpraševanje po le tej.
Stalnost in vztrajnost pri opravljanju bralnih vaj.
Primeren obisk šolske knjižnice in primeren izbor
knjig.
Večina učencev je osvojilo bralno priznanje kljub
razlikami v predznanju.





Novosti v projektu predstavlja poglobljeno
razmišljanje o tehnikah, načinih in metodah pri
opismenjevanju v 1. VIO. Novosti smo
predstavile timu za inovacijski projekt in
učiteljici, ki bo učence spremljala v četrtem
razredu.
Napredek je čutiti v vseh oddelkih, čeprav bo
vidnejši po počitnicah in v naslednjih letih.
Učenci so bili vključeni v akcijsko raziskovanje od
načrta do rešitve in kot rečeno so z veseljem
opravljali bralne dejavnosti. Projekt je tekel po
zastavljenem načrtu, kontinuirano in sproti
vrednoteno. Večina učencev se je pri tem
maksimalno potrudila.

ZAKLJUČEK:
Refleksije učiteljic, učencev in voljnost
sodelovanja staršev, ter evalvacije po
opravljenih učnih urah in dejavnostih,
so pokazale, da je sodelovanje nujno
za uspeh učencev.


Slide 2

BRANJE Z RAZUMEVANJEM v
1. vzgojno izobraževalnem
obdobju
INOVACIJSKI PROJEKT 2006/2007

I. Osnovna šola Celje

BRATI IN NE RAZUMETI JE,
KOT LOVITI IN NIČESAR UJETI.
(italijanski pregovor)



Pedagoški svetovalec oz. konzulent:
Ga. Mag. Marica Žveglič



Vodja projekta: Urška Vavdi, prof.



Članice:

Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.

Brigita Pustoslemšek, prof.
Alja Guzej, prof.
Maja Cigale
Jana Kokalj, prof.
Petra Breznikar Vedenik, prof.
Barbara Podgoršek, prof.

Področje in raziskovalno vprašanje:


Poti do kakovostnejšega učenja/znanja
( redni pouk in dejavnosti ob pouku).

Kako do gladkega branja z razumevanjem v
1. vzgojno izobraževalnem obdobju?

Cilji projekta:






S prijaznimi oblikami in metodami pripravimo učence do
kolikor je mogoče gladkega in funkcionalnega branja, ter
uporabe le-tega za učenje, ustvajanje, razmišljanje in
razvedrilo.
Učiteljice bomo v praksi preizkusile nove tehnike, načine
ter strategije pri usvajanju abeced s pomočjo timskega
dela. Učence bomo v bralnem razvoju popeljale skozi vse
faze ( slikovno, abecedno, pisno).
Učenci pa naj bi ob koncu 1. vzgojno izobraževalnega
obdobja v vseh abecedah brali funkcionalno in z
razumevanjem.

ČLANI PROJEKTA

učiteljici in
vzgojiteljica v 1. r.

tim 2. razreda

tim 3. razreda
Oddelek OPB

Oddelek OPB

Krožek
JAZ PA BEREM

STARŠI

Oddelek OPB

STARŠI

Zunanja sodelavka

STARŠI

1. r. Krožek JAZ PA BEREM :
V interesno dejavnost so bili vključeni učenci 1. in
2. razredov. Izvajala se je enkrat tedensko.
Cilji:
 Spoznavanje razvoja tehnike branja,
 spodbujanje interesa in motivacije za branje,
 razumevanje pri branju,
 prikaz načina urjenja za povečevanje hitrosti
branja,
 odpravljanje slabih bralnih navad.

1. razred:






Seznanitev staršev s projektom in izvedba roditeljskega
sestanka. Spodbuda le-teh z načini priprav na branje in
stalno branje otrokom doma. Otroci so imeli veliko
možnosti za ustno predstavljanje dogodkov,
predstavljanje zgodbic, ki so jim jih prebirali starši. Med
pripovedovanjem smo jih spodbujale in usmerjale.
Motiviranje za zbiranje “Bralnih palčkov”, vsak palček
pomeni uspešno pripovedovano zgodbico.
V mesecu decembru smo pripravile “pravljične
minutke”.Pravljični kotiček smo zatemnile, ga opremile s
svečkami in vsak dan otrokom pripovedovale zgodbico.
Pri šolskih dejavnostih smo izvajali različne vaje za
razvijanje slušnega zaznavanja, bogatenje besednega
zaklada, spontanega in sproščenega govornega
nastopanja, razvijanja pozornosti, posnemanje glasov
ipd.

2. razred:








Vsako jutro, kadar so učenci pripovedovali pravljice, ki so jih brali za domače
branje in Bralno priznanje, so iz pripovedovane knjige prebrali tudi
odstavek, ki jim je bil najbolj všeč.
Bralna knjižica, kamor so sami zapisali čas glasnega branja doma, starši pa
so jih preverili s podpisom. Naloga vsakega učenca je bila, da doma vsak
dan glasno bere pred starši najmanj 15 minut.
Učni kartoni s pomočjo katerih smo tudi v šoli med poukom utrjevali glasno
branje: SLIKA – ČRKA, SLIKA – BESEDA, SLIKA – POVED.
Učni listi z besedilom, ki so ga učenci morali tiho prebrati potem pa po
navodilu pobarvati ali narisati.
Učni listi z nalogo, da učenec neumetnostno besedilo tiho prebere in potem
glasno predstavi sošolcem.

Načrtovani cilji so bili uspešno realizirani. Na koncu šolskega leta je večina
učencev gladko glasno brala. V 3. razredu pa bomo nadaljevali z
utrjevanjem glasnega branja tako, da bodo učenci ob koncu prvega učnega
obdobja gladko brali.
Za starše učencev 2. r. sta učiteljici J. Kokalj in P. Breznikar (skupaj s šol. spec.
pedagoginjo) pripravili predavanje s temo: Kako pomagati otroku pri branju? In
podali splošna navodila za vsakodnevno branje.

3. razred:

Skupaj z učenci smo zbrali in predlagali kar nekaj
novih bralnih aktivnosti, ki smo jih izvajali vsak
dan:
 Jutranje branje
 Bralnih 20 min z bralnimi vajami in utrjevanje
tehnike branja.
 Z nalepko do bralnega priznanja.
 Zabavniški predal.
 Nadaljevanje v naprej pripravljenih kratkih
zgodb.
 Učenec bere učencem.
 Branje in bralne aktivnosti v oddelkih OPB.

Dejavnosti učiteljic OPB:
Pri doseganju ciljev so v vseh razredih
sodelovale tudi učiteljice OPB, ki so
učence po pouku spodbujale k branju in
izvajale bralne igre.


Svoja spoznanja in ugotovitve smo članice
projektne skupine strnile na formalnih
srečanjih. Svoja spoznanja pa smo razširile
tudi med ostale delavce šole in jim
posredovali svoja priporočila.

Kazalci napredovanja pri branju pa
so bili naslednji:









Individualno spremljanje in zaznan napredek pri vseh
učencih.
Veselje do branja in ob morebitnem “izostajanju”
dejavnosti povpraševanje po le tej.
Stalnost in vztrajnost pri opravljanju bralnih vaj.
Primeren obisk šolske knjižnice in primeren izbor
knjig.
Večina učencev je osvojilo bralno priznanje kljub
razlikami v predznanju.





Novosti v projektu predstavlja poglobljeno
razmišljanje o tehnikah, načinih in metodah pri
opismenjevanju v 1. VIO. Novosti smo
predstavile timu za inovacijski projekt in
učiteljici, ki bo učence spremljala v četrtem
razredu.
Napredek je čutiti v vseh oddelkih, čeprav bo
vidnejši po počitnicah in v naslednjih letih.
Učenci so bili vključeni v akcijsko raziskovanje od
načrta do rešitve in kot rečeno so z veseljem
opravljali bralne dejavnosti. Projekt je tekel po
zastavljenem načrtu, kontinuirano in sproti
vrednoteno. Večina učencev se je pri tem
maksimalno potrudila.

ZAKLJUČEK:
Refleksije učiteljic, učencev in voljnost
sodelovanja staršev, ter evalvacije po
opravljenih učnih urah in dejavnostih,
so pokazale, da je sodelovanje nujno
za uspeh učencev.


Slide 3

BRANJE Z RAZUMEVANJEM v
1. vzgojno izobraževalnem
obdobju
INOVACIJSKI PROJEKT 2006/2007

I. Osnovna šola Celje

BRATI IN NE RAZUMETI JE,
KOT LOVITI IN NIČESAR UJETI.
(italijanski pregovor)



Pedagoški svetovalec oz. konzulent:
Ga. Mag. Marica Žveglič



Vodja projekta: Urška Vavdi, prof.



Članice:

Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.

Brigita Pustoslemšek, prof.
Alja Guzej, prof.
Maja Cigale
Jana Kokalj, prof.
Petra Breznikar Vedenik, prof.
Barbara Podgoršek, prof.

Področje in raziskovalno vprašanje:


Poti do kakovostnejšega učenja/znanja
( redni pouk in dejavnosti ob pouku).

Kako do gladkega branja z razumevanjem v
1. vzgojno izobraževalnem obdobju?

Cilji projekta:






S prijaznimi oblikami in metodami pripravimo učence do
kolikor je mogoče gladkega in funkcionalnega branja, ter
uporabe le-tega za učenje, ustvajanje, razmišljanje in
razvedrilo.
Učiteljice bomo v praksi preizkusile nove tehnike, načine
ter strategije pri usvajanju abeced s pomočjo timskega
dela. Učence bomo v bralnem razvoju popeljale skozi vse
faze ( slikovno, abecedno, pisno).
Učenci pa naj bi ob koncu 1. vzgojno izobraževalnega
obdobja v vseh abecedah brali funkcionalno in z
razumevanjem.

ČLANI PROJEKTA

učiteljici in
vzgojiteljica v 1. r.

tim 2. razreda

tim 3. razreda
Oddelek OPB

Oddelek OPB

Krožek
JAZ PA BEREM

STARŠI

Oddelek OPB

STARŠI

Zunanja sodelavka

STARŠI

1. r. Krožek JAZ PA BEREM :
V interesno dejavnost so bili vključeni učenci 1. in
2. razredov. Izvajala se je enkrat tedensko.
Cilji:
 Spoznavanje razvoja tehnike branja,
 spodbujanje interesa in motivacije za branje,
 razumevanje pri branju,
 prikaz načina urjenja za povečevanje hitrosti
branja,
 odpravljanje slabih bralnih navad.

1. razred:






Seznanitev staršev s projektom in izvedba roditeljskega
sestanka. Spodbuda le-teh z načini priprav na branje in
stalno branje otrokom doma. Otroci so imeli veliko
možnosti za ustno predstavljanje dogodkov,
predstavljanje zgodbic, ki so jim jih prebirali starši. Med
pripovedovanjem smo jih spodbujale in usmerjale.
Motiviranje za zbiranje “Bralnih palčkov”, vsak palček
pomeni uspešno pripovedovano zgodbico.
V mesecu decembru smo pripravile “pravljične
minutke”.Pravljični kotiček smo zatemnile, ga opremile s
svečkami in vsak dan otrokom pripovedovale zgodbico.
Pri šolskih dejavnostih smo izvajali različne vaje za
razvijanje slušnega zaznavanja, bogatenje besednega
zaklada, spontanega in sproščenega govornega
nastopanja, razvijanja pozornosti, posnemanje glasov
ipd.

2. razred:








Vsako jutro, kadar so učenci pripovedovali pravljice, ki so jih brali za domače
branje in Bralno priznanje, so iz pripovedovane knjige prebrali tudi
odstavek, ki jim je bil najbolj všeč.
Bralna knjižica, kamor so sami zapisali čas glasnega branja doma, starši pa
so jih preverili s podpisom. Naloga vsakega učenca je bila, da doma vsak
dan glasno bere pred starši najmanj 15 minut.
Učni kartoni s pomočjo katerih smo tudi v šoli med poukom utrjevali glasno
branje: SLIKA – ČRKA, SLIKA – BESEDA, SLIKA – POVED.
Učni listi z besedilom, ki so ga učenci morali tiho prebrati potem pa po
navodilu pobarvati ali narisati.
Učni listi z nalogo, da učenec neumetnostno besedilo tiho prebere in potem
glasno predstavi sošolcem.

Načrtovani cilji so bili uspešno realizirani. Na koncu šolskega leta je večina
učencev gladko glasno brala. V 3. razredu pa bomo nadaljevali z
utrjevanjem glasnega branja tako, da bodo učenci ob koncu prvega učnega
obdobja gladko brali.
Za starše učencev 2. r. sta učiteljici J. Kokalj in P. Breznikar (skupaj s šol. spec.
pedagoginjo) pripravili predavanje s temo: Kako pomagati otroku pri branju? In
podali splošna navodila za vsakodnevno branje.

3. razred:

Skupaj z učenci smo zbrali in predlagali kar nekaj
novih bralnih aktivnosti, ki smo jih izvajali vsak
dan:
 Jutranje branje
 Bralnih 20 min z bralnimi vajami in utrjevanje
tehnike branja.
 Z nalepko do bralnega priznanja.
 Zabavniški predal.
 Nadaljevanje v naprej pripravljenih kratkih
zgodb.
 Učenec bere učencem.
 Branje in bralne aktivnosti v oddelkih OPB.

Dejavnosti učiteljic OPB:
Pri doseganju ciljev so v vseh razredih
sodelovale tudi učiteljice OPB, ki so
učence po pouku spodbujale k branju in
izvajale bralne igre.


Svoja spoznanja in ugotovitve smo članice
projektne skupine strnile na formalnih
srečanjih. Svoja spoznanja pa smo razširile
tudi med ostale delavce šole in jim
posredovali svoja priporočila.

Kazalci napredovanja pri branju pa
so bili naslednji:









Individualno spremljanje in zaznan napredek pri vseh
učencih.
Veselje do branja in ob morebitnem “izostajanju”
dejavnosti povpraševanje po le tej.
Stalnost in vztrajnost pri opravljanju bralnih vaj.
Primeren obisk šolske knjižnice in primeren izbor
knjig.
Večina učencev je osvojilo bralno priznanje kljub
razlikami v predznanju.





Novosti v projektu predstavlja poglobljeno
razmišljanje o tehnikah, načinih in metodah pri
opismenjevanju v 1. VIO. Novosti smo
predstavile timu za inovacijski projekt in
učiteljici, ki bo učence spremljala v četrtem
razredu.
Napredek je čutiti v vseh oddelkih, čeprav bo
vidnejši po počitnicah in v naslednjih letih.
Učenci so bili vključeni v akcijsko raziskovanje od
načrta do rešitve in kot rečeno so z veseljem
opravljali bralne dejavnosti. Projekt je tekel po
zastavljenem načrtu, kontinuirano in sproti
vrednoteno. Večina učencev se je pri tem
maksimalno potrudila.

ZAKLJUČEK:
Refleksije učiteljic, učencev in voljnost
sodelovanja staršev, ter evalvacije po
opravljenih učnih urah in dejavnostih,
so pokazale, da je sodelovanje nujno
za uspeh učencev.


Slide 4

BRANJE Z RAZUMEVANJEM v
1. vzgojno izobraževalnem
obdobju
INOVACIJSKI PROJEKT 2006/2007

I. Osnovna šola Celje

BRATI IN NE RAZUMETI JE,
KOT LOVITI IN NIČESAR UJETI.
(italijanski pregovor)



Pedagoški svetovalec oz. konzulent:
Ga. Mag. Marica Žveglič



Vodja projekta: Urška Vavdi, prof.



Članice:

Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.

Brigita Pustoslemšek, prof.
Alja Guzej, prof.
Maja Cigale
Jana Kokalj, prof.
Petra Breznikar Vedenik, prof.
Barbara Podgoršek, prof.

Področje in raziskovalno vprašanje:


Poti do kakovostnejšega učenja/znanja
( redni pouk in dejavnosti ob pouku).

Kako do gladkega branja z razumevanjem v
1. vzgojno izobraževalnem obdobju?

Cilji projekta:






S prijaznimi oblikami in metodami pripravimo učence do
kolikor je mogoče gladkega in funkcionalnega branja, ter
uporabe le-tega za učenje, ustvajanje, razmišljanje in
razvedrilo.
Učiteljice bomo v praksi preizkusile nove tehnike, načine
ter strategije pri usvajanju abeced s pomočjo timskega
dela. Učence bomo v bralnem razvoju popeljale skozi vse
faze ( slikovno, abecedno, pisno).
Učenci pa naj bi ob koncu 1. vzgojno izobraževalnega
obdobja v vseh abecedah brali funkcionalno in z
razumevanjem.

ČLANI PROJEKTA

učiteljici in
vzgojiteljica v 1. r.

tim 2. razreda

tim 3. razreda
Oddelek OPB

Oddelek OPB

Krožek
JAZ PA BEREM

STARŠI

Oddelek OPB

STARŠI

Zunanja sodelavka

STARŠI

1. r. Krožek JAZ PA BEREM :
V interesno dejavnost so bili vključeni učenci 1. in
2. razredov. Izvajala se je enkrat tedensko.
Cilji:
 Spoznavanje razvoja tehnike branja,
 spodbujanje interesa in motivacije za branje,
 razumevanje pri branju,
 prikaz načina urjenja za povečevanje hitrosti
branja,
 odpravljanje slabih bralnih navad.

1. razred:






Seznanitev staršev s projektom in izvedba roditeljskega
sestanka. Spodbuda le-teh z načini priprav na branje in
stalno branje otrokom doma. Otroci so imeli veliko
možnosti za ustno predstavljanje dogodkov,
predstavljanje zgodbic, ki so jim jih prebirali starši. Med
pripovedovanjem smo jih spodbujale in usmerjale.
Motiviranje za zbiranje “Bralnih palčkov”, vsak palček
pomeni uspešno pripovedovano zgodbico.
V mesecu decembru smo pripravile “pravljične
minutke”.Pravljični kotiček smo zatemnile, ga opremile s
svečkami in vsak dan otrokom pripovedovale zgodbico.
Pri šolskih dejavnostih smo izvajali različne vaje za
razvijanje slušnega zaznavanja, bogatenje besednega
zaklada, spontanega in sproščenega govornega
nastopanja, razvijanja pozornosti, posnemanje glasov
ipd.

2. razred:








Vsako jutro, kadar so učenci pripovedovali pravljice, ki so jih brali za domače
branje in Bralno priznanje, so iz pripovedovane knjige prebrali tudi
odstavek, ki jim je bil najbolj všeč.
Bralna knjižica, kamor so sami zapisali čas glasnega branja doma, starši pa
so jih preverili s podpisom. Naloga vsakega učenca je bila, da doma vsak
dan glasno bere pred starši najmanj 15 minut.
Učni kartoni s pomočjo katerih smo tudi v šoli med poukom utrjevali glasno
branje: SLIKA – ČRKA, SLIKA – BESEDA, SLIKA – POVED.
Učni listi z besedilom, ki so ga učenci morali tiho prebrati potem pa po
navodilu pobarvati ali narisati.
Učni listi z nalogo, da učenec neumetnostno besedilo tiho prebere in potem
glasno predstavi sošolcem.

Načrtovani cilji so bili uspešno realizirani. Na koncu šolskega leta je večina
učencev gladko glasno brala. V 3. razredu pa bomo nadaljevali z
utrjevanjem glasnega branja tako, da bodo učenci ob koncu prvega učnega
obdobja gladko brali.
Za starše učencev 2. r. sta učiteljici J. Kokalj in P. Breznikar (skupaj s šol. spec.
pedagoginjo) pripravili predavanje s temo: Kako pomagati otroku pri branju? In
podali splošna navodila za vsakodnevno branje.

3. razred:

Skupaj z učenci smo zbrali in predlagali kar nekaj
novih bralnih aktivnosti, ki smo jih izvajali vsak
dan:
 Jutranje branje
 Bralnih 20 min z bralnimi vajami in utrjevanje
tehnike branja.
 Z nalepko do bralnega priznanja.
 Zabavniški predal.
 Nadaljevanje v naprej pripravljenih kratkih
zgodb.
 Učenec bere učencem.
 Branje in bralne aktivnosti v oddelkih OPB.

Dejavnosti učiteljic OPB:
Pri doseganju ciljev so v vseh razredih
sodelovale tudi učiteljice OPB, ki so
učence po pouku spodbujale k branju in
izvajale bralne igre.


Svoja spoznanja in ugotovitve smo članice
projektne skupine strnile na formalnih
srečanjih. Svoja spoznanja pa smo razširile
tudi med ostale delavce šole in jim
posredovali svoja priporočila.

Kazalci napredovanja pri branju pa
so bili naslednji:









Individualno spremljanje in zaznan napredek pri vseh
učencih.
Veselje do branja in ob morebitnem “izostajanju”
dejavnosti povpraševanje po le tej.
Stalnost in vztrajnost pri opravljanju bralnih vaj.
Primeren obisk šolske knjižnice in primeren izbor
knjig.
Večina učencev je osvojilo bralno priznanje kljub
razlikami v predznanju.





Novosti v projektu predstavlja poglobljeno
razmišljanje o tehnikah, načinih in metodah pri
opismenjevanju v 1. VIO. Novosti smo
predstavile timu za inovacijski projekt in
učiteljici, ki bo učence spremljala v četrtem
razredu.
Napredek je čutiti v vseh oddelkih, čeprav bo
vidnejši po počitnicah in v naslednjih letih.
Učenci so bili vključeni v akcijsko raziskovanje od
načrta do rešitve in kot rečeno so z veseljem
opravljali bralne dejavnosti. Projekt je tekel po
zastavljenem načrtu, kontinuirano in sproti
vrednoteno. Večina učencev se je pri tem
maksimalno potrudila.

ZAKLJUČEK:
Refleksije učiteljic, učencev in voljnost
sodelovanja staršev, ter evalvacije po
opravljenih učnih urah in dejavnostih,
so pokazale, da je sodelovanje nujno
za uspeh učencev.


Slide 5

BRANJE Z RAZUMEVANJEM v
1. vzgojno izobraževalnem
obdobju
INOVACIJSKI PROJEKT 2006/2007

I. Osnovna šola Celje

BRATI IN NE RAZUMETI JE,
KOT LOVITI IN NIČESAR UJETI.
(italijanski pregovor)



Pedagoški svetovalec oz. konzulent:
Ga. Mag. Marica Žveglič



Vodja projekta: Urška Vavdi, prof.



Članice:

Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.

Brigita Pustoslemšek, prof.
Alja Guzej, prof.
Maja Cigale
Jana Kokalj, prof.
Petra Breznikar Vedenik, prof.
Barbara Podgoršek, prof.

Področje in raziskovalno vprašanje:


Poti do kakovostnejšega učenja/znanja
( redni pouk in dejavnosti ob pouku).

Kako do gladkega branja z razumevanjem v
1. vzgojno izobraževalnem obdobju?

Cilji projekta:






S prijaznimi oblikami in metodami pripravimo učence do
kolikor je mogoče gladkega in funkcionalnega branja, ter
uporabe le-tega za učenje, ustvajanje, razmišljanje in
razvedrilo.
Učiteljice bomo v praksi preizkusile nove tehnike, načine
ter strategije pri usvajanju abeced s pomočjo timskega
dela. Učence bomo v bralnem razvoju popeljale skozi vse
faze ( slikovno, abecedno, pisno).
Učenci pa naj bi ob koncu 1. vzgojno izobraževalnega
obdobja v vseh abecedah brali funkcionalno in z
razumevanjem.

ČLANI PROJEKTA

učiteljici in
vzgojiteljica v 1. r.

tim 2. razreda

tim 3. razreda
Oddelek OPB

Oddelek OPB

Krožek
JAZ PA BEREM

STARŠI

Oddelek OPB

STARŠI

Zunanja sodelavka

STARŠI

1. r. Krožek JAZ PA BEREM :
V interesno dejavnost so bili vključeni učenci 1. in
2. razredov. Izvajala se je enkrat tedensko.
Cilji:
 Spoznavanje razvoja tehnike branja,
 spodbujanje interesa in motivacije za branje,
 razumevanje pri branju,
 prikaz načina urjenja za povečevanje hitrosti
branja,
 odpravljanje slabih bralnih navad.

1. razred:






Seznanitev staršev s projektom in izvedba roditeljskega
sestanka. Spodbuda le-teh z načini priprav na branje in
stalno branje otrokom doma. Otroci so imeli veliko
možnosti za ustno predstavljanje dogodkov,
predstavljanje zgodbic, ki so jim jih prebirali starši. Med
pripovedovanjem smo jih spodbujale in usmerjale.
Motiviranje za zbiranje “Bralnih palčkov”, vsak palček
pomeni uspešno pripovedovano zgodbico.
V mesecu decembru smo pripravile “pravljične
minutke”.Pravljični kotiček smo zatemnile, ga opremile s
svečkami in vsak dan otrokom pripovedovale zgodbico.
Pri šolskih dejavnostih smo izvajali različne vaje za
razvijanje slušnega zaznavanja, bogatenje besednega
zaklada, spontanega in sproščenega govornega
nastopanja, razvijanja pozornosti, posnemanje glasov
ipd.

2. razred:








Vsako jutro, kadar so učenci pripovedovali pravljice, ki so jih brali za domače
branje in Bralno priznanje, so iz pripovedovane knjige prebrali tudi
odstavek, ki jim je bil najbolj všeč.
Bralna knjižica, kamor so sami zapisali čas glasnega branja doma, starši pa
so jih preverili s podpisom. Naloga vsakega učenca je bila, da doma vsak
dan glasno bere pred starši najmanj 15 minut.
Učni kartoni s pomočjo katerih smo tudi v šoli med poukom utrjevali glasno
branje: SLIKA – ČRKA, SLIKA – BESEDA, SLIKA – POVED.
Učni listi z besedilom, ki so ga učenci morali tiho prebrati potem pa po
navodilu pobarvati ali narisati.
Učni listi z nalogo, da učenec neumetnostno besedilo tiho prebere in potem
glasno predstavi sošolcem.

Načrtovani cilji so bili uspešno realizirani. Na koncu šolskega leta je večina
učencev gladko glasno brala. V 3. razredu pa bomo nadaljevali z
utrjevanjem glasnega branja tako, da bodo učenci ob koncu prvega učnega
obdobja gladko brali.
Za starše učencev 2. r. sta učiteljici J. Kokalj in P. Breznikar (skupaj s šol. spec.
pedagoginjo) pripravili predavanje s temo: Kako pomagati otroku pri branju? In
podali splošna navodila za vsakodnevno branje.

3. razred:

Skupaj z učenci smo zbrali in predlagali kar nekaj
novih bralnih aktivnosti, ki smo jih izvajali vsak
dan:
 Jutranje branje
 Bralnih 20 min z bralnimi vajami in utrjevanje
tehnike branja.
 Z nalepko do bralnega priznanja.
 Zabavniški predal.
 Nadaljevanje v naprej pripravljenih kratkih
zgodb.
 Učenec bere učencem.
 Branje in bralne aktivnosti v oddelkih OPB.

Dejavnosti učiteljic OPB:
Pri doseganju ciljev so v vseh razredih
sodelovale tudi učiteljice OPB, ki so
učence po pouku spodbujale k branju in
izvajale bralne igre.


Svoja spoznanja in ugotovitve smo članice
projektne skupine strnile na formalnih
srečanjih. Svoja spoznanja pa smo razširile
tudi med ostale delavce šole in jim
posredovali svoja priporočila.

Kazalci napredovanja pri branju pa
so bili naslednji:









Individualno spremljanje in zaznan napredek pri vseh
učencih.
Veselje do branja in ob morebitnem “izostajanju”
dejavnosti povpraševanje po le tej.
Stalnost in vztrajnost pri opravljanju bralnih vaj.
Primeren obisk šolske knjižnice in primeren izbor
knjig.
Večina učencev je osvojilo bralno priznanje kljub
razlikami v predznanju.





Novosti v projektu predstavlja poglobljeno
razmišljanje o tehnikah, načinih in metodah pri
opismenjevanju v 1. VIO. Novosti smo
predstavile timu za inovacijski projekt in
učiteljici, ki bo učence spremljala v četrtem
razredu.
Napredek je čutiti v vseh oddelkih, čeprav bo
vidnejši po počitnicah in v naslednjih letih.
Učenci so bili vključeni v akcijsko raziskovanje od
načrta do rešitve in kot rečeno so z veseljem
opravljali bralne dejavnosti. Projekt je tekel po
zastavljenem načrtu, kontinuirano in sproti
vrednoteno. Večina učencev se je pri tem
maksimalno potrudila.

ZAKLJUČEK:
Refleksije učiteljic, učencev in voljnost
sodelovanja staršev, ter evalvacije po
opravljenih učnih urah in dejavnostih,
so pokazale, da je sodelovanje nujno
za uspeh učencev.


Slide 6

BRANJE Z RAZUMEVANJEM v
1. vzgojno izobraževalnem
obdobju
INOVACIJSKI PROJEKT 2006/2007

I. Osnovna šola Celje

BRATI IN NE RAZUMETI JE,
KOT LOVITI IN NIČESAR UJETI.
(italijanski pregovor)



Pedagoški svetovalec oz. konzulent:
Ga. Mag. Marica Žveglič



Vodja projekta: Urška Vavdi, prof.



Članice:

Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.

Brigita Pustoslemšek, prof.
Alja Guzej, prof.
Maja Cigale
Jana Kokalj, prof.
Petra Breznikar Vedenik, prof.
Barbara Podgoršek, prof.

Področje in raziskovalno vprašanje:


Poti do kakovostnejšega učenja/znanja
( redni pouk in dejavnosti ob pouku).

Kako do gladkega branja z razumevanjem v
1. vzgojno izobraževalnem obdobju?

Cilji projekta:






S prijaznimi oblikami in metodami pripravimo učence do
kolikor je mogoče gladkega in funkcionalnega branja, ter
uporabe le-tega za učenje, ustvajanje, razmišljanje in
razvedrilo.
Učiteljice bomo v praksi preizkusile nove tehnike, načine
ter strategije pri usvajanju abeced s pomočjo timskega
dela. Učence bomo v bralnem razvoju popeljale skozi vse
faze ( slikovno, abecedno, pisno).
Učenci pa naj bi ob koncu 1. vzgojno izobraževalnega
obdobja v vseh abecedah brali funkcionalno in z
razumevanjem.

ČLANI PROJEKTA

učiteljici in
vzgojiteljica v 1. r.

tim 2. razreda

tim 3. razreda
Oddelek OPB

Oddelek OPB

Krožek
JAZ PA BEREM

STARŠI

Oddelek OPB

STARŠI

Zunanja sodelavka

STARŠI

1. r. Krožek JAZ PA BEREM :
V interesno dejavnost so bili vključeni učenci 1. in
2. razredov. Izvajala se je enkrat tedensko.
Cilji:
 Spoznavanje razvoja tehnike branja,
 spodbujanje interesa in motivacije za branje,
 razumevanje pri branju,
 prikaz načina urjenja za povečevanje hitrosti
branja,
 odpravljanje slabih bralnih navad.

1. razred:






Seznanitev staršev s projektom in izvedba roditeljskega
sestanka. Spodbuda le-teh z načini priprav na branje in
stalno branje otrokom doma. Otroci so imeli veliko
možnosti za ustno predstavljanje dogodkov,
predstavljanje zgodbic, ki so jim jih prebirali starši. Med
pripovedovanjem smo jih spodbujale in usmerjale.
Motiviranje za zbiranje “Bralnih palčkov”, vsak palček
pomeni uspešno pripovedovano zgodbico.
V mesecu decembru smo pripravile “pravljične
minutke”.Pravljični kotiček smo zatemnile, ga opremile s
svečkami in vsak dan otrokom pripovedovale zgodbico.
Pri šolskih dejavnostih smo izvajali različne vaje za
razvijanje slušnega zaznavanja, bogatenje besednega
zaklada, spontanega in sproščenega govornega
nastopanja, razvijanja pozornosti, posnemanje glasov
ipd.

2. razred:








Vsako jutro, kadar so učenci pripovedovali pravljice, ki so jih brali za domače
branje in Bralno priznanje, so iz pripovedovane knjige prebrali tudi
odstavek, ki jim je bil najbolj všeč.
Bralna knjižica, kamor so sami zapisali čas glasnega branja doma, starši pa
so jih preverili s podpisom. Naloga vsakega učenca je bila, da doma vsak
dan glasno bere pred starši najmanj 15 minut.
Učni kartoni s pomočjo katerih smo tudi v šoli med poukom utrjevali glasno
branje: SLIKA – ČRKA, SLIKA – BESEDA, SLIKA – POVED.
Učni listi z besedilom, ki so ga učenci morali tiho prebrati potem pa po
navodilu pobarvati ali narisati.
Učni listi z nalogo, da učenec neumetnostno besedilo tiho prebere in potem
glasno predstavi sošolcem.

Načrtovani cilji so bili uspešno realizirani. Na koncu šolskega leta je večina
učencev gladko glasno brala. V 3. razredu pa bomo nadaljevali z
utrjevanjem glasnega branja tako, da bodo učenci ob koncu prvega učnega
obdobja gladko brali.
Za starše učencev 2. r. sta učiteljici J. Kokalj in P. Breznikar (skupaj s šol. spec.
pedagoginjo) pripravili predavanje s temo: Kako pomagati otroku pri branju? In
podali splošna navodila za vsakodnevno branje.

3. razred:

Skupaj z učenci smo zbrali in predlagali kar nekaj
novih bralnih aktivnosti, ki smo jih izvajali vsak
dan:
 Jutranje branje
 Bralnih 20 min z bralnimi vajami in utrjevanje
tehnike branja.
 Z nalepko do bralnega priznanja.
 Zabavniški predal.
 Nadaljevanje v naprej pripravljenih kratkih
zgodb.
 Učenec bere učencem.
 Branje in bralne aktivnosti v oddelkih OPB.

Dejavnosti učiteljic OPB:
Pri doseganju ciljev so v vseh razredih
sodelovale tudi učiteljice OPB, ki so
učence po pouku spodbujale k branju in
izvajale bralne igre.


Svoja spoznanja in ugotovitve smo članice
projektne skupine strnile na formalnih
srečanjih. Svoja spoznanja pa smo razširile
tudi med ostale delavce šole in jim
posredovali svoja priporočila.

Kazalci napredovanja pri branju pa
so bili naslednji:









Individualno spremljanje in zaznan napredek pri vseh
učencih.
Veselje do branja in ob morebitnem “izostajanju”
dejavnosti povpraševanje po le tej.
Stalnost in vztrajnost pri opravljanju bralnih vaj.
Primeren obisk šolske knjižnice in primeren izbor
knjig.
Večina učencev je osvojilo bralno priznanje kljub
razlikami v predznanju.





Novosti v projektu predstavlja poglobljeno
razmišljanje o tehnikah, načinih in metodah pri
opismenjevanju v 1. VIO. Novosti smo
predstavile timu za inovacijski projekt in
učiteljici, ki bo učence spremljala v četrtem
razredu.
Napredek je čutiti v vseh oddelkih, čeprav bo
vidnejši po počitnicah in v naslednjih letih.
Učenci so bili vključeni v akcijsko raziskovanje od
načrta do rešitve in kot rečeno so z veseljem
opravljali bralne dejavnosti. Projekt je tekel po
zastavljenem načrtu, kontinuirano in sproti
vrednoteno. Večina učencev se je pri tem
maksimalno potrudila.

ZAKLJUČEK:
Refleksije učiteljic, učencev in voljnost
sodelovanja staršev, ter evalvacije po
opravljenih učnih urah in dejavnostih,
so pokazale, da je sodelovanje nujno
za uspeh učencev.


Slide 7

BRANJE Z RAZUMEVANJEM v
1. vzgojno izobraževalnem
obdobju
INOVACIJSKI PROJEKT 2006/2007

I. Osnovna šola Celje

BRATI IN NE RAZUMETI JE,
KOT LOVITI IN NIČESAR UJETI.
(italijanski pregovor)



Pedagoški svetovalec oz. konzulent:
Ga. Mag. Marica Žveglič



Vodja projekta: Urška Vavdi, prof.



Članice:

Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.

Brigita Pustoslemšek, prof.
Alja Guzej, prof.
Maja Cigale
Jana Kokalj, prof.
Petra Breznikar Vedenik, prof.
Barbara Podgoršek, prof.

Področje in raziskovalno vprašanje:


Poti do kakovostnejšega učenja/znanja
( redni pouk in dejavnosti ob pouku).

Kako do gladkega branja z razumevanjem v
1. vzgojno izobraževalnem obdobju?

Cilji projekta:






S prijaznimi oblikami in metodami pripravimo učence do
kolikor je mogoče gladkega in funkcionalnega branja, ter
uporabe le-tega za učenje, ustvajanje, razmišljanje in
razvedrilo.
Učiteljice bomo v praksi preizkusile nove tehnike, načine
ter strategije pri usvajanju abeced s pomočjo timskega
dela. Učence bomo v bralnem razvoju popeljale skozi vse
faze ( slikovno, abecedno, pisno).
Učenci pa naj bi ob koncu 1. vzgojno izobraževalnega
obdobja v vseh abecedah brali funkcionalno in z
razumevanjem.

ČLANI PROJEKTA

učiteljici in
vzgojiteljica v 1. r.

tim 2. razreda

tim 3. razreda
Oddelek OPB

Oddelek OPB

Krožek
JAZ PA BEREM

STARŠI

Oddelek OPB

STARŠI

Zunanja sodelavka

STARŠI

1. r. Krožek JAZ PA BEREM :
V interesno dejavnost so bili vključeni učenci 1. in
2. razredov. Izvajala se je enkrat tedensko.
Cilji:
 Spoznavanje razvoja tehnike branja,
 spodbujanje interesa in motivacije za branje,
 razumevanje pri branju,
 prikaz načina urjenja za povečevanje hitrosti
branja,
 odpravljanje slabih bralnih navad.

1. razred:






Seznanitev staršev s projektom in izvedba roditeljskega
sestanka. Spodbuda le-teh z načini priprav na branje in
stalno branje otrokom doma. Otroci so imeli veliko
možnosti za ustno predstavljanje dogodkov,
predstavljanje zgodbic, ki so jim jih prebirali starši. Med
pripovedovanjem smo jih spodbujale in usmerjale.
Motiviranje za zbiranje “Bralnih palčkov”, vsak palček
pomeni uspešno pripovedovano zgodbico.
V mesecu decembru smo pripravile “pravljične
minutke”.Pravljični kotiček smo zatemnile, ga opremile s
svečkami in vsak dan otrokom pripovedovale zgodbico.
Pri šolskih dejavnostih smo izvajali različne vaje za
razvijanje slušnega zaznavanja, bogatenje besednega
zaklada, spontanega in sproščenega govornega
nastopanja, razvijanja pozornosti, posnemanje glasov
ipd.

2. razred:








Vsako jutro, kadar so učenci pripovedovali pravljice, ki so jih brali za domače
branje in Bralno priznanje, so iz pripovedovane knjige prebrali tudi
odstavek, ki jim je bil najbolj všeč.
Bralna knjižica, kamor so sami zapisali čas glasnega branja doma, starši pa
so jih preverili s podpisom. Naloga vsakega učenca je bila, da doma vsak
dan glasno bere pred starši najmanj 15 minut.
Učni kartoni s pomočjo katerih smo tudi v šoli med poukom utrjevali glasno
branje: SLIKA – ČRKA, SLIKA – BESEDA, SLIKA – POVED.
Učni listi z besedilom, ki so ga učenci morali tiho prebrati potem pa po
navodilu pobarvati ali narisati.
Učni listi z nalogo, da učenec neumetnostno besedilo tiho prebere in potem
glasno predstavi sošolcem.

Načrtovani cilji so bili uspešno realizirani. Na koncu šolskega leta je večina
učencev gladko glasno brala. V 3. razredu pa bomo nadaljevali z
utrjevanjem glasnega branja tako, da bodo učenci ob koncu prvega učnega
obdobja gladko brali.
Za starše učencev 2. r. sta učiteljici J. Kokalj in P. Breznikar (skupaj s šol. spec.
pedagoginjo) pripravili predavanje s temo: Kako pomagati otroku pri branju? In
podali splošna navodila za vsakodnevno branje.

3. razred:

Skupaj z učenci smo zbrali in predlagali kar nekaj
novih bralnih aktivnosti, ki smo jih izvajali vsak
dan:
 Jutranje branje
 Bralnih 20 min z bralnimi vajami in utrjevanje
tehnike branja.
 Z nalepko do bralnega priznanja.
 Zabavniški predal.
 Nadaljevanje v naprej pripravljenih kratkih
zgodb.
 Učenec bere učencem.
 Branje in bralne aktivnosti v oddelkih OPB.

Dejavnosti učiteljic OPB:
Pri doseganju ciljev so v vseh razredih
sodelovale tudi učiteljice OPB, ki so
učence po pouku spodbujale k branju in
izvajale bralne igre.


Svoja spoznanja in ugotovitve smo članice
projektne skupine strnile na formalnih
srečanjih. Svoja spoznanja pa smo razširile
tudi med ostale delavce šole in jim
posredovali svoja priporočila.

Kazalci napredovanja pri branju pa
so bili naslednji:









Individualno spremljanje in zaznan napredek pri vseh
učencih.
Veselje do branja in ob morebitnem “izostajanju”
dejavnosti povpraševanje po le tej.
Stalnost in vztrajnost pri opravljanju bralnih vaj.
Primeren obisk šolske knjižnice in primeren izbor
knjig.
Večina učencev je osvojilo bralno priznanje kljub
razlikami v predznanju.





Novosti v projektu predstavlja poglobljeno
razmišljanje o tehnikah, načinih in metodah pri
opismenjevanju v 1. VIO. Novosti smo
predstavile timu za inovacijski projekt in
učiteljici, ki bo učence spremljala v četrtem
razredu.
Napredek je čutiti v vseh oddelkih, čeprav bo
vidnejši po počitnicah in v naslednjih letih.
Učenci so bili vključeni v akcijsko raziskovanje od
načrta do rešitve in kot rečeno so z veseljem
opravljali bralne dejavnosti. Projekt je tekel po
zastavljenem načrtu, kontinuirano in sproti
vrednoteno. Večina učencev se je pri tem
maksimalno potrudila.

ZAKLJUČEK:
Refleksije učiteljic, učencev in voljnost
sodelovanja staršev, ter evalvacije po
opravljenih učnih urah in dejavnostih,
so pokazale, da je sodelovanje nujno
za uspeh učencev.


Slide 8

BRANJE Z RAZUMEVANJEM v
1. vzgojno izobraževalnem
obdobju
INOVACIJSKI PROJEKT 2006/2007

I. Osnovna šola Celje

BRATI IN NE RAZUMETI JE,
KOT LOVITI IN NIČESAR UJETI.
(italijanski pregovor)



Pedagoški svetovalec oz. konzulent:
Ga. Mag. Marica Žveglič



Vodja projekta: Urška Vavdi, prof.



Članice:

Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.

Brigita Pustoslemšek, prof.
Alja Guzej, prof.
Maja Cigale
Jana Kokalj, prof.
Petra Breznikar Vedenik, prof.
Barbara Podgoršek, prof.

Področje in raziskovalno vprašanje:


Poti do kakovostnejšega učenja/znanja
( redni pouk in dejavnosti ob pouku).

Kako do gladkega branja z razumevanjem v
1. vzgojno izobraževalnem obdobju?

Cilji projekta:






S prijaznimi oblikami in metodami pripravimo učence do
kolikor je mogoče gladkega in funkcionalnega branja, ter
uporabe le-tega za učenje, ustvajanje, razmišljanje in
razvedrilo.
Učiteljice bomo v praksi preizkusile nove tehnike, načine
ter strategije pri usvajanju abeced s pomočjo timskega
dela. Učence bomo v bralnem razvoju popeljale skozi vse
faze ( slikovno, abecedno, pisno).
Učenci pa naj bi ob koncu 1. vzgojno izobraževalnega
obdobja v vseh abecedah brali funkcionalno in z
razumevanjem.

ČLANI PROJEKTA

učiteljici in
vzgojiteljica v 1. r.

tim 2. razreda

tim 3. razreda
Oddelek OPB

Oddelek OPB

Krožek
JAZ PA BEREM

STARŠI

Oddelek OPB

STARŠI

Zunanja sodelavka

STARŠI

1. r. Krožek JAZ PA BEREM :
V interesno dejavnost so bili vključeni učenci 1. in
2. razredov. Izvajala se je enkrat tedensko.
Cilji:
 Spoznavanje razvoja tehnike branja,
 spodbujanje interesa in motivacije za branje,
 razumevanje pri branju,
 prikaz načina urjenja za povečevanje hitrosti
branja,
 odpravljanje slabih bralnih navad.

1. razred:






Seznanitev staršev s projektom in izvedba roditeljskega
sestanka. Spodbuda le-teh z načini priprav na branje in
stalno branje otrokom doma. Otroci so imeli veliko
možnosti za ustno predstavljanje dogodkov,
predstavljanje zgodbic, ki so jim jih prebirali starši. Med
pripovedovanjem smo jih spodbujale in usmerjale.
Motiviranje za zbiranje “Bralnih palčkov”, vsak palček
pomeni uspešno pripovedovano zgodbico.
V mesecu decembru smo pripravile “pravljične
minutke”.Pravljični kotiček smo zatemnile, ga opremile s
svečkami in vsak dan otrokom pripovedovale zgodbico.
Pri šolskih dejavnostih smo izvajali različne vaje za
razvijanje slušnega zaznavanja, bogatenje besednega
zaklada, spontanega in sproščenega govornega
nastopanja, razvijanja pozornosti, posnemanje glasov
ipd.

2. razred:








Vsako jutro, kadar so učenci pripovedovali pravljice, ki so jih brali za domače
branje in Bralno priznanje, so iz pripovedovane knjige prebrali tudi
odstavek, ki jim je bil najbolj všeč.
Bralna knjižica, kamor so sami zapisali čas glasnega branja doma, starši pa
so jih preverili s podpisom. Naloga vsakega učenca je bila, da doma vsak
dan glasno bere pred starši najmanj 15 minut.
Učni kartoni s pomočjo katerih smo tudi v šoli med poukom utrjevali glasno
branje: SLIKA – ČRKA, SLIKA – BESEDA, SLIKA – POVED.
Učni listi z besedilom, ki so ga učenci morali tiho prebrati potem pa po
navodilu pobarvati ali narisati.
Učni listi z nalogo, da učenec neumetnostno besedilo tiho prebere in potem
glasno predstavi sošolcem.

Načrtovani cilji so bili uspešno realizirani. Na koncu šolskega leta je večina
učencev gladko glasno brala. V 3. razredu pa bomo nadaljevali z
utrjevanjem glasnega branja tako, da bodo učenci ob koncu prvega učnega
obdobja gladko brali.
Za starše učencev 2. r. sta učiteljici J. Kokalj in P. Breznikar (skupaj s šol. spec.
pedagoginjo) pripravili predavanje s temo: Kako pomagati otroku pri branju? In
podali splošna navodila za vsakodnevno branje.

3. razred:

Skupaj z učenci smo zbrali in predlagali kar nekaj
novih bralnih aktivnosti, ki smo jih izvajali vsak
dan:
 Jutranje branje
 Bralnih 20 min z bralnimi vajami in utrjevanje
tehnike branja.
 Z nalepko do bralnega priznanja.
 Zabavniški predal.
 Nadaljevanje v naprej pripravljenih kratkih
zgodb.
 Učenec bere učencem.
 Branje in bralne aktivnosti v oddelkih OPB.

Dejavnosti učiteljic OPB:
Pri doseganju ciljev so v vseh razredih
sodelovale tudi učiteljice OPB, ki so
učence po pouku spodbujale k branju in
izvajale bralne igre.


Svoja spoznanja in ugotovitve smo članice
projektne skupine strnile na formalnih
srečanjih. Svoja spoznanja pa smo razširile
tudi med ostale delavce šole in jim
posredovali svoja priporočila.

Kazalci napredovanja pri branju pa
so bili naslednji:









Individualno spremljanje in zaznan napredek pri vseh
učencih.
Veselje do branja in ob morebitnem “izostajanju”
dejavnosti povpraševanje po le tej.
Stalnost in vztrajnost pri opravljanju bralnih vaj.
Primeren obisk šolske knjižnice in primeren izbor
knjig.
Večina učencev je osvojilo bralno priznanje kljub
razlikami v predznanju.





Novosti v projektu predstavlja poglobljeno
razmišljanje o tehnikah, načinih in metodah pri
opismenjevanju v 1. VIO. Novosti smo
predstavile timu za inovacijski projekt in
učiteljici, ki bo učence spremljala v četrtem
razredu.
Napredek je čutiti v vseh oddelkih, čeprav bo
vidnejši po počitnicah in v naslednjih letih.
Učenci so bili vključeni v akcijsko raziskovanje od
načrta do rešitve in kot rečeno so z veseljem
opravljali bralne dejavnosti. Projekt je tekel po
zastavljenem načrtu, kontinuirano in sproti
vrednoteno. Večina učencev se je pri tem
maksimalno potrudila.

ZAKLJUČEK:
Refleksije učiteljic, učencev in voljnost
sodelovanja staršev, ter evalvacije po
opravljenih učnih urah in dejavnostih,
so pokazale, da je sodelovanje nujno
za uspeh učencev.


Slide 9

BRANJE Z RAZUMEVANJEM v
1. vzgojno izobraževalnem
obdobju
INOVACIJSKI PROJEKT 2006/2007

I. Osnovna šola Celje

BRATI IN NE RAZUMETI JE,
KOT LOVITI IN NIČESAR UJETI.
(italijanski pregovor)



Pedagoški svetovalec oz. konzulent:
Ga. Mag. Marica Žveglič



Vodja projekta: Urška Vavdi, prof.



Članice:

Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.

Brigita Pustoslemšek, prof.
Alja Guzej, prof.
Maja Cigale
Jana Kokalj, prof.
Petra Breznikar Vedenik, prof.
Barbara Podgoršek, prof.

Področje in raziskovalno vprašanje:


Poti do kakovostnejšega učenja/znanja
( redni pouk in dejavnosti ob pouku).

Kako do gladkega branja z razumevanjem v
1. vzgojno izobraževalnem obdobju?

Cilji projekta:






S prijaznimi oblikami in metodami pripravimo učence do
kolikor je mogoče gladkega in funkcionalnega branja, ter
uporabe le-tega za učenje, ustvajanje, razmišljanje in
razvedrilo.
Učiteljice bomo v praksi preizkusile nove tehnike, načine
ter strategije pri usvajanju abeced s pomočjo timskega
dela. Učence bomo v bralnem razvoju popeljale skozi vse
faze ( slikovno, abecedno, pisno).
Učenci pa naj bi ob koncu 1. vzgojno izobraževalnega
obdobja v vseh abecedah brali funkcionalno in z
razumevanjem.

ČLANI PROJEKTA

učiteljici in
vzgojiteljica v 1. r.

tim 2. razreda

tim 3. razreda
Oddelek OPB

Oddelek OPB

Krožek
JAZ PA BEREM

STARŠI

Oddelek OPB

STARŠI

Zunanja sodelavka

STARŠI

1. r. Krožek JAZ PA BEREM :
V interesno dejavnost so bili vključeni učenci 1. in
2. razredov. Izvajala se je enkrat tedensko.
Cilji:
 Spoznavanje razvoja tehnike branja,
 spodbujanje interesa in motivacije za branje,
 razumevanje pri branju,
 prikaz načina urjenja za povečevanje hitrosti
branja,
 odpravljanje slabih bralnih navad.

1. razred:






Seznanitev staršev s projektom in izvedba roditeljskega
sestanka. Spodbuda le-teh z načini priprav na branje in
stalno branje otrokom doma. Otroci so imeli veliko
možnosti za ustno predstavljanje dogodkov,
predstavljanje zgodbic, ki so jim jih prebirali starši. Med
pripovedovanjem smo jih spodbujale in usmerjale.
Motiviranje za zbiranje “Bralnih palčkov”, vsak palček
pomeni uspešno pripovedovano zgodbico.
V mesecu decembru smo pripravile “pravljične
minutke”.Pravljični kotiček smo zatemnile, ga opremile s
svečkami in vsak dan otrokom pripovedovale zgodbico.
Pri šolskih dejavnostih smo izvajali različne vaje za
razvijanje slušnega zaznavanja, bogatenje besednega
zaklada, spontanega in sproščenega govornega
nastopanja, razvijanja pozornosti, posnemanje glasov
ipd.

2. razred:








Vsako jutro, kadar so učenci pripovedovali pravljice, ki so jih brali za domače
branje in Bralno priznanje, so iz pripovedovane knjige prebrali tudi
odstavek, ki jim je bil najbolj všeč.
Bralna knjižica, kamor so sami zapisali čas glasnega branja doma, starši pa
so jih preverili s podpisom. Naloga vsakega učenca je bila, da doma vsak
dan glasno bere pred starši najmanj 15 minut.
Učni kartoni s pomočjo katerih smo tudi v šoli med poukom utrjevali glasno
branje: SLIKA – ČRKA, SLIKA – BESEDA, SLIKA – POVED.
Učni listi z besedilom, ki so ga učenci morali tiho prebrati potem pa po
navodilu pobarvati ali narisati.
Učni listi z nalogo, da učenec neumetnostno besedilo tiho prebere in potem
glasno predstavi sošolcem.

Načrtovani cilji so bili uspešno realizirani. Na koncu šolskega leta je večina
učencev gladko glasno brala. V 3. razredu pa bomo nadaljevali z
utrjevanjem glasnega branja tako, da bodo učenci ob koncu prvega učnega
obdobja gladko brali.
Za starše učencev 2. r. sta učiteljici J. Kokalj in P. Breznikar (skupaj s šol. spec.
pedagoginjo) pripravili predavanje s temo: Kako pomagati otroku pri branju? In
podali splošna navodila za vsakodnevno branje.

3. razred:

Skupaj z učenci smo zbrali in predlagali kar nekaj
novih bralnih aktivnosti, ki smo jih izvajali vsak
dan:
 Jutranje branje
 Bralnih 20 min z bralnimi vajami in utrjevanje
tehnike branja.
 Z nalepko do bralnega priznanja.
 Zabavniški predal.
 Nadaljevanje v naprej pripravljenih kratkih
zgodb.
 Učenec bere učencem.
 Branje in bralne aktivnosti v oddelkih OPB.

Dejavnosti učiteljic OPB:
Pri doseganju ciljev so v vseh razredih
sodelovale tudi učiteljice OPB, ki so
učence po pouku spodbujale k branju in
izvajale bralne igre.


Svoja spoznanja in ugotovitve smo članice
projektne skupine strnile na formalnih
srečanjih. Svoja spoznanja pa smo razširile
tudi med ostale delavce šole in jim
posredovali svoja priporočila.

Kazalci napredovanja pri branju pa
so bili naslednji:









Individualno spremljanje in zaznan napredek pri vseh
učencih.
Veselje do branja in ob morebitnem “izostajanju”
dejavnosti povpraševanje po le tej.
Stalnost in vztrajnost pri opravljanju bralnih vaj.
Primeren obisk šolske knjižnice in primeren izbor
knjig.
Večina učencev je osvojilo bralno priznanje kljub
razlikami v predznanju.





Novosti v projektu predstavlja poglobljeno
razmišljanje o tehnikah, načinih in metodah pri
opismenjevanju v 1. VIO. Novosti smo
predstavile timu za inovacijski projekt in
učiteljici, ki bo učence spremljala v četrtem
razredu.
Napredek je čutiti v vseh oddelkih, čeprav bo
vidnejši po počitnicah in v naslednjih letih.
Učenci so bili vključeni v akcijsko raziskovanje od
načrta do rešitve in kot rečeno so z veseljem
opravljali bralne dejavnosti. Projekt je tekel po
zastavljenem načrtu, kontinuirano in sproti
vrednoteno. Večina učencev se je pri tem
maksimalno potrudila.

ZAKLJUČEK:
Refleksije učiteljic, učencev in voljnost
sodelovanja staršev, ter evalvacije po
opravljenih učnih urah in dejavnostih,
so pokazale, da je sodelovanje nujno
za uspeh učencev.


Slide 10

BRANJE Z RAZUMEVANJEM v
1. vzgojno izobraževalnem
obdobju
INOVACIJSKI PROJEKT 2006/2007

I. Osnovna šola Celje

BRATI IN NE RAZUMETI JE,
KOT LOVITI IN NIČESAR UJETI.
(italijanski pregovor)



Pedagoški svetovalec oz. konzulent:
Ga. Mag. Marica Žveglič



Vodja projekta: Urška Vavdi, prof.



Članice:

Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.

Brigita Pustoslemšek, prof.
Alja Guzej, prof.
Maja Cigale
Jana Kokalj, prof.
Petra Breznikar Vedenik, prof.
Barbara Podgoršek, prof.

Področje in raziskovalno vprašanje:


Poti do kakovostnejšega učenja/znanja
( redni pouk in dejavnosti ob pouku).

Kako do gladkega branja z razumevanjem v
1. vzgojno izobraževalnem obdobju?

Cilji projekta:






S prijaznimi oblikami in metodami pripravimo učence do
kolikor je mogoče gladkega in funkcionalnega branja, ter
uporabe le-tega za učenje, ustvajanje, razmišljanje in
razvedrilo.
Učiteljice bomo v praksi preizkusile nove tehnike, načine
ter strategije pri usvajanju abeced s pomočjo timskega
dela. Učence bomo v bralnem razvoju popeljale skozi vse
faze ( slikovno, abecedno, pisno).
Učenci pa naj bi ob koncu 1. vzgojno izobraževalnega
obdobja v vseh abecedah brali funkcionalno in z
razumevanjem.

ČLANI PROJEKTA

učiteljici in
vzgojiteljica v 1. r.

tim 2. razreda

tim 3. razreda
Oddelek OPB

Oddelek OPB

Krožek
JAZ PA BEREM

STARŠI

Oddelek OPB

STARŠI

Zunanja sodelavka

STARŠI

1. r. Krožek JAZ PA BEREM :
V interesno dejavnost so bili vključeni učenci 1. in
2. razredov. Izvajala se je enkrat tedensko.
Cilji:
 Spoznavanje razvoja tehnike branja,
 spodbujanje interesa in motivacije za branje,
 razumevanje pri branju,
 prikaz načina urjenja za povečevanje hitrosti
branja,
 odpravljanje slabih bralnih navad.

1. razred:






Seznanitev staršev s projektom in izvedba roditeljskega
sestanka. Spodbuda le-teh z načini priprav na branje in
stalno branje otrokom doma. Otroci so imeli veliko
možnosti za ustno predstavljanje dogodkov,
predstavljanje zgodbic, ki so jim jih prebirali starši. Med
pripovedovanjem smo jih spodbujale in usmerjale.
Motiviranje za zbiranje “Bralnih palčkov”, vsak palček
pomeni uspešno pripovedovano zgodbico.
V mesecu decembru smo pripravile “pravljične
minutke”.Pravljični kotiček smo zatemnile, ga opremile s
svečkami in vsak dan otrokom pripovedovale zgodbico.
Pri šolskih dejavnostih smo izvajali različne vaje za
razvijanje slušnega zaznavanja, bogatenje besednega
zaklada, spontanega in sproščenega govornega
nastopanja, razvijanja pozornosti, posnemanje glasov
ipd.

2. razred:








Vsako jutro, kadar so učenci pripovedovali pravljice, ki so jih brali za domače
branje in Bralno priznanje, so iz pripovedovane knjige prebrali tudi
odstavek, ki jim je bil najbolj všeč.
Bralna knjižica, kamor so sami zapisali čas glasnega branja doma, starši pa
so jih preverili s podpisom. Naloga vsakega učenca je bila, da doma vsak
dan glasno bere pred starši najmanj 15 minut.
Učni kartoni s pomočjo katerih smo tudi v šoli med poukom utrjevali glasno
branje: SLIKA – ČRKA, SLIKA – BESEDA, SLIKA – POVED.
Učni listi z besedilom, ki so ga učenci morali tiho prebrati potem pa po
navodilu pobarvati ali narisati.
Učni listi z nalogo, da učenec neumetnostno besedilo tiho prebere in potem
glasno predstavi sošolcem.

Načrtovani cilji so bili uspešno realizirani. Na koncu šolskega leta je večina
učencev gladko glasno brala. V 3. razredu pa bomo nadaljevali z
utrjevanjem glasnega branja tako, da bodo učenci ob koncu prvega učnega
obdobja gladko brali.
Za starše učencev 2. r. sta učiteljici J. Kokalj in P. Breznikar (skupaj s šol. spec.
pedagoginjo) pripravili predavanje s temo: Kako pomagati otroku pri branju? In
podali splošna navodila za vsakodnevno branje.

3. razred:

Skupaj z učenci smo zbrali in predlagali kar nekaj
novih bralnih aktivnosti, ki smo jih izvajali vsak
dan:
 Jutranje branje
 Bralnih 20 min z bralnimi vajami in utrjevanje
tehnike branja.
 Z nalepko do bralnega priznanja.
 Zabavniški predal.
 Nadaljevanje v naprej pripravljenih kratkih
zgodb.
 Učenec bere učencem.
 Branje in bralne aktivnosti v oddelkih OPB.

Dejavnosti učiteljic OPB:
Pri doseganju ciljev so v vseh razredih
sodelovale tudi učiteljice OPB, ki so
učence po pouku spodbujale k branju in
izvajale bralne igre.


Svoja spoznanja in ugotovitve smo članice
projektne skupine strnile na formalnih
srečanjih. Svoja spoznanja pa smo razširile
tudi med ostale delavce šole in jim
posredovali svoja priporočila.

Kazalci napredovanja pri branju pa
so bili naslednji:









Individualno spremljanje in zaznan napredek pri vseh
učencih.
Veselje do branja in ob morebitnem “izostajanju”
dejavnosti povpraševanje po le tej.
Stalnost in vztrajnost pri opravljanju bralnih vaj.
Primeren obisk šolske knjižnice in primeren izbor
knjig.
Večina učencev je osvojilo bralno priznanje kljub
razlikami v predznanju.





Novosti v projektu predstavlja poglobljeno
razmišljanje o tehnikah, načinih in metodah pri
opismenjevanju v 1. VIO. Novosti smo
predstavile timu za inovacijski projekt in
učiteljici, ki bo učence spremljala v četrtem
razredu.
Napredek je čutiti v vseh oddelkih, čeprav bo
vidnejši po počitnicah in v naslednjih letih.
Učenci so bili vključeni v akcijsko raziskovanje od
načrta do rešitve in kot rečeno so z veseljem
opravljali bralne dejavnosti. Projekt je tekel po
zastavljenem načrtu, kontinuirano in sproti
vrednoteno. Večina učencev se je pri tem
maksimalno potrudila.

ZAKLJUČEK:
Refleksije učiteljic, učencev in voljnost
sodelovanja staršev, ter evalvacije po
opravljenih učnih urah in dejavnostih,
so pokazale, da je sodelovanje nujno
za uspeh učencev.


Slide 11

BRANJE Z RAZUMEVANJEM v
1. vzgojno izobraževalnem
obdobju
INOVACIJSKI PROJEKT 2006/2007

I. Osnovna šola Celje

BRATI IN NE RAZUMETI JE,
KOT LOVITI IN NIČESAR UJETI.
(italijanski pregovor)



Pedagoški svetovalec oz. konzulent:
Ga. Mag. Marica Žveglič



Vodja projekta: Urška Vavdi, prof.



Članice:

Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.

Brigita Pustoslemšek, prof.
Alja Guzej, prof.
Maja Cigale
Jana Kokalj, prof.
Petra Breznikar Vedenik, prof.
Barbara Podgoršek, prof.

Področje in raziskovalno vprašanje:


Poti do kakovostnejšega učenja/znanja
( redni pouk in dejavnosti ob pouku).

Kako do gladkega branja z razumevanjem v
1. vzgojno izobraževalnem obdobju?

Cilji projekta:






S prijaznimi oblikami in metodami pripravimo učence do
kolikor je mogoče gladkega in funkcionalnega branja, ter
uporabe le-tega za učenje, ustvajanje, razmišljanje in
razvedrilo.
Učiteljice bomo v praksi preizkusile nove tehnike, načine
ter strategije pri usvajanju abeced s pomočjo timskega
dela. Učence bomo v bralnem razvoju popeljale skozi vse
faze ( slikovno, abecedno, pisno).
Učenci pa naj bi ob koncu 1. vzgojno izobraževalnega
obdobja v vseh abecedah brali funkcionalno in z
razumevanjem.

ČLANI PROJEKTA

učiteljici in
vzgojiteljica v 1. r.

tim 2. razreda

tim 3. razreda
Oddelek OPB

Oddelek OPB

Krožek
JAZ PA BEREM

STARŠI

Oddelek OPB

STARŠI

Zunanja sodelavka

STARŠI

1. r. Krožek JAZ PA BEREM :
V interesno dejavnost so bili vključeni učenci 1. in
2. razredov. Izvajala se je enkrat tedensko.
Cilji:
 Spoznavanje razvoja tehnike branja,
 spodbujanje interesa in motivacije za branje,
 razumevanje pri branju,
 prikaz načina urjenja za povečevanje hitrosti
branja,
 odpravljanje slabih bralnih navad.

1. razred:






Seznanitev staršev s projektom in izvedba roditeljskega
sestanka. Spodbuda le-teh z načini priprav na branje in
stalno branje otrokom doma. Otroci so imeli veliko
možnosti za ustno predstavljanje dogodkov,
predstavljanje zgodbic, ki so jim jih prebirali starši. Med
pripovedovanjem smo jih spodbujale in usmerjale.
Motiviranje za zbiranje “Bralnih palčkov”, vsak palček
pomeni uspešno pripovedovano zgodbico.
V mesecu decembru smo pripravile “pravljične
minutke”.Pravljični kotiček smo zatemnile, ga opremile s
svečkami in vsak dan otrokom pripovedovale zgodbico.
Pri šolskih dejavnostih smo izvajali različne vaje za
razvijanje slušnega zaznavanja, bogatenje besednega
zaklada, spontanega in sproščenega govornega
nastopanja, razvijanja pozornosti, posnemanje glasov
ipd.

2. razred:








Vsako jutro, kadar so učenci pripovedovali pravljice, ki so jih brali za domače
branje in Bralno priznanje, so iz pripovedovane knjige prebrali tudi
odstavek, ki jim je bil najbolj všeč.
Bralna knjižica, kamor so sami zapisali čas glasnega branja doma, starši pa
so jih preverili s podpisom. Naloga vsakega učenca je bila, da doma vsak
dan glasno bere pred starši najmanj 15 minut.
Učni kartoni s pomočjo katerih smo tudi v šoli med poukom utrjevali glasno
branje: SLIKA – ČRKA, SLIKA – BESEDA, SLIKA – POVED.
Učni listi z besedilom, ki so ga učenci morali tiho prebrati potem pa po
navodilu pobarvati ali narisati.
Učni listi z nalogo, da učenec neumetnostno besedilo tiho prebere in potem
glasno predstavi sošolcem.

Načrtovani cilji so bili uspešno realizirani. Na koncu šolskega leta je večina
učencev gladko glasno brala. V 3. razredu pa bomo nadaljevali z
utrjevanjem glasnega branja tako, da bodo učenci ob koncu prvega učnega
obdobja gladko brali.
Za starše učencev 2. r. sta učiteljici J. Kokalj in P. Breznikar (skupaj s šol. spec.
pedagoginjo) pripravili predavanje s temo: Kako pomagati otroku pri branju? In
podali splošna navodila za vsakodnevno branje.

3. razred:

Skupaj z učenci smo zbrali in predlagali kar nekaj
novih bralnih aktivnosti, ki smo jih izvajali vsak
dan:
 Jutranje branje
 Bralnih 20 min z bralnimi vajami in utrjevanje
tehnike branja.
 Z nalepko do bralnega priznanja.
 Zabavniški predal.
 Nadaljevanje v naprej pripravljenih kratkih
zgodb.
 Učenec bere učencem.
 Branje in bralne aktivnosti v oddelkih OPB.

Dejavnosti učiteljic OPB:
Pri doseganju ciljev so v vseh razredih
sodelovale tudi učiteljice OPB, ki so
učence po pouku spodbujale k branju in
izvajale bralne igre.


Svoja spoznanja in ugotovitve smo članice
projektne skupine strnile na formalnih
srečanjih. Svoja spoznanja pa smo razširile
tudi med ostale delavce šole in jim
posredovali svoja priporočila.

Kazalci napredovanja pri branju pa
so bili naslednji:









Individualno spremljanje in zaznan napredek pri vseh
učencih.
Veselje do branja in ob morebitnem “izostajanju”
dejavnosti povpraševanje po le tej.
Stalnost in vztrajnost pri opravljanju bralnih vaj.
Primeren obisk šolske knjižnice in primeren izbor
knjig.
Večina učencev je osvojilo bralno priznanje kljub
razlikami v predznanju.





Novosti v projektu predstavlja poglobljeno
razmišljanje o tehnikah, načinih in metodah pri
opismenjevanju v 1. VIO. Novosti smo
predstavile timu za inovacijski projekt in
učiteljici, ki bo učence spremljala v četrtem
razredu.
Napredek je čutiti v vseh oddelkih, čeprav bo
vidnejši po počitnicah in v naslednjih letih.
Učenci so bili vključeni v akcijsko raziskovanje od
načrta do rešitve in kot rečeno so z veseljem
opravljali bralne dejavnosti. Projekt je tekel po
zastavljenem načrtu, kontinuirano in sproti
vrednoteno. Večina učencev se je pri tem
maksimalno potrudila.

ZAKLJUČEK:
Refleksije učiteljic, učencev in voljnost
sodelovanja staršev, ter evalvacije po
opravljenih učnih urah in dejavnostih,
so pokazale, da je sodelovanje nujno
za uspeh učencev.


Slide 12

BRANJE Z RAZUMEVANJEM v
1. vzgojno izobraževalnem
obdobju
INOVACIJSKI PROJEKT 2006/2007

I. Osnovna šola Celje

BRATI IN NE RAZUMETI JE,
KOT LOVITI IN NIČESAR UJETI.
(italijanski pregovor)



Pedagoški svetovalec oz. konzulent:
Ga. Mag. Marica Žveglič



Vodja projekta: Urška Vavdi, prof.



Članice:

Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.

Brigita Pustoslemšek, prof.
Alja Guzej, prof.
Maja Cigale
Jana Kokalj, prof.
Petra Breznikar Vedenik, prof.
Barbara Podgoršek, prof.

Področje in raziskovalno vprašanje:


Poti do kakovostnejšega učenja/znanja
( redni pouk in dejavnosti ob pouku).

Kako do gladkega branja z razumevanjem v
1. vzgojno izobraževalnem obdobju?

Cilji projekta:






S prijaznimi oblikami in metodami pripravimo učence do
kolikor je mogoče gladkega in funkcionalnega branja, ter
uporabe le-tega za učenje, ustvajanje, razmišljanje in
razvedrilo.
Učiteljice bomo v praksi preizkusile nove tehnike, načine
ter strategije pri usvajanju abeced s pomočjo timskega
dela. Učence bomo v bralnem razvoju popeljale skozi vse
faze ( slikovno, abecedno, pisno).
Učenci pa naj bi ob koncu 1. vzgojno izobraževalnega
obdobja v vseh abecedah brali funkcionalno in z
razumevanjem.

ČLANI PROJEKTA

učiteljici in
vzgojiteljica v 1. r.

tim 2. razreda

tim 3. razreda
Oddelek OPB

Oddelek OPB

Krožek
JAZ PA BEREM

STARŠI

Oddelek OPB

STARŠI

Zunanja sodelavka

STARŠI

1. r. Krožek JAZ PA BEREM :
V interesno dejavnost so bili vključeni učenci 1. in
2. razredov. Izvajala se je enkrat tedensko.
Cilji:
 Spoznavanje razvoja tehnike branja,
 spodbujanje interesa in motivacije za branje,
 razumevanje pri branju,
 prikaz načina urjenja za povečevanje hitrosti
branja,
 odpravljanje slabih bralnih navad.

1. razred:






Seznanitev staršev s projektom in izvedba roditeljskega
sestanka. Spodbuda le-teh z načini priprav na branje in
stalno branje otrokom doma. Otroci so imeli veliko
možnosti za ustno predstavljanje dogodkov,
predstavljanje zgodbic, ki so jim jih prebirali starši. Med
pripovedovanjem smo jih spodbujale in usmerjale.
Motiviranje za zbiranje “Bralnih palčkov”, vsak palček
pomeni uspešno pripovedovano zgodbico.
V mesecu decembru smo pripravile “pravljične
minutke”.Pravljični kotiček smo zatemnile, ga opremile s
svečkami in vsak dan otrokom pripovedovale zgodbico.
Pri šolskih dejavnostih smo izvajali različne vaje za
razvijanje slušnega zaznavanja, bogatenje besednega
zaklada, spontanega in sproščenega govornega
nastopanja, razvijanja pozornosti, posnemanje glasov
ipd.

2. razred:








Vsako jutro, kadar so učenci pripovedovali pravljice, ki so jih brali za domače
branje in Bralno priznanje, so iz pripovedovane knjige prebrali tudi
odstavek, ki jim je bil najbolj všeč.
Bralna knjižica, kamor so sami zapisali čas glasnega branja doma, starši pa
so jih preverili s podpisom. Naloga vsakega učenca je bila, da doma vsak
dan glasno bere pred starši najmanj 15 minut.
Učni kartoni s pomočjo katerih smo tudi v šoli med poukom utrjevali glasno
branje: SLIKA – ČRKA, SLIKA – BESEDA, SLIKA – POVED.
Učni listi z besedilom, ki so ga učenci morali tiho prebrati potem pa po
navodilu pobarvati ali narisati.
Učni listi z nalogo, da učenec neumetnostno besedilo tiho prebere in potem
glasno predstavi sošolcem.

Načrtovani cilji so bili uspešno realizirani. Na koncu šolskega leta je večina
učencev gladko glasno brala. V 3. razredu pa bomo nadaljevali z
utrjevanjem glasnega branja tako, da bodo učenci ob koncu prvega učnega
obdobja gladko brali.
Za starše učencev 2. r. sta učiteljici J. Kokalj in P. Breznikar (skupaj s šol. spec.
pedagoginjo) pripravili predavanje s temo: Kako pomagati otroku pri branju? In
podali splošna navodila za vsakodnevno branje.

3. razred:

Skupaj z učenci smo zbrali in predlagali kar nekaj
novih bralnih aktivnosti, ki smo jih izvajali vsak
dan:
 Jutranje branje
 Bralnih 20 min z bralnimi vajami in utrjevanje
tehnike branja.
 Z nalepko do bralnega priznanja.
 Zabavniški predal.
 Nadaljevanje v naprej pripravljenih kratkih
zgodb.
 Učenec bere učencem.
 Branje in bralne aktivnosti v oddelkih OPB.

Dejavnosti učiteljic OPB:
Pri doseganju ciljev so v vseh razredih
sodelovale tudi učiteljice OPB, ki so
učence po pouku spodbujale k branju in
izvajale bralne igre.


Svoja spoznanja in ugotovitve smo članice
projektne skupine strnile na formalnih
srečanjih. Svoja spoznanja pa smo razširile
tudi med ostale delavce šole in jim
posredovali svoja priporočila.

Kazalci napredovanja pri branju pa
so bili naslednji:









Individualno spremljanje in zaznan napredek pri vseh
učencih.
Veselje do branja in ob morebitnem “izostajanju”
dejavnosti povpraševanje po le tej.
Stalnost in vztrajnost pri opravljanju bralnih vaj.
Primeren obisk šolske knjižnice in primeren izbor
knjig.
Večina učencev je osvojilo bralno priznanje kljub
razlikami v predznanju.





Novosti v projektu predstavlja poglobljeno
razmišljanje o tehnikah, načinih in metodah pri
opismenjevanju v 1. VIO. Novosti smo
predstavile timu za inovacijski projekt in
učiteljici, ki bo učence spremljala v četrtem
razredu.
Napredek je čutiti v vseh oddelkih, čeprav bo
vidnejši po počitnicah in v naslednjih letih.
Učenci so bili vključeni v akcijsko raziskovanje od
načrta do rešitve in kot rečeno so z veseljem
opravljali bralne dejavnosti. Projekt je tekel po
zastavljenem načrtu, kontinuirano in sproti
vrednoteno. Večina učencev se je pri tem
maksimalno potrudila.

ZAKLJUČEK:
Refleksije učiteljic, učencev in voljnost
sodelovanja staršev, ter evalvacije po
opravljenih učnih urah in dejavnostih,
so pokazale, da je sodelovanje nujno
za uspeh učencev.


Slide 13

BRANJE Z RAZUMEVANJEM v
1. vzgojno izobraževalnem
obdobju
INOVACIJSKI PROJEKT 2006/2007

I. Osnovna šola Celje

BRATI IN NE RAZUMETI JE,
KOT LOVITI IN NIČESAR UJETI.
(italijanski pregovor)



Pedagoški svetovalec oz. konzulent:
Ga. Mag. Marica Žveglič



Vodja projekta: Urška Vavdi, prof.



Članice:

Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.

Brigita Pustoslemšek, prof.
Alja Guzej, prof.
Maja Cigale
Jana Kokalj, prof.
Petra Breznikar Vedenik, prof.
Barbara Podgoršek, prof.

Področje in raziskovalno vprašanje:


Poti do kakovostnejšega učenja/znanja
( redni pouk in dejavnosti ob pouku).

Kako do gladkega branja z razumevanjem v
1. vzgojno izobraževalnem obdobju?

Cilji projekta:






S prijaznimi oblikami in metodami pripravimo učence do
kolikor je mogoče gladkega in funkcionalnega branja, ter
uporabe le-tega za učenje, ustvajanje, razmišljanje in
razvedrilo.
Učiteljice bomo v praksi preizkusile nove tehnike, načine
ter strategije pri usvajanju abeced s pomočjo timskega
dela. Učence bomo v bralnem razvoju popeljale skozi vse
faze ( slikovno, abecedno, pisno).
Učenci pa naj bi ob koncu 1. vzgojno izobraževalnega
obdobja v vseh abecedah brali funkcionalno in z
razumevanjem.

ČLANI PROJEKTA

učiteljici in
vzgojiteljica v 1. r.

tim 2. razreda

tim 3. razreda
Oddelek OPB

Oddelek OPB

Krožek
JAZ PA BEREM

STARŠI

Oddelek OPB

STARŠI

Zunanja sodelavka

STARŠI

1. r. Krožek JAZ PA BEREM :
V interesno dejavnost so bili vključeni učenci 1. in
2. razredov. Izvajala se je enkrat tedensko.
Cilji:
 Spoznavanje razvoja tehnike branja,
 spodbujanje interesa in motivacije za branje,
 razumevanje pri branju,
 prikaz načina urjenja za povečevanje hitrosti
branja,
 odpravljanje slabih bralnih navad.

1. razred:






Seznanitev staršev s projektom in izvedba roditeljskega
sestanka. Spodbuda le-teh z načini priprav na branje in
stalno branje otrokom doma. Otroci so imeli veliko
možnosti za ustno predstavljanje dogodkov,
predstavljanje zgodbic, ki so jim jih prebirali starši. Med
pripovedovanjem smo jih spodbujale in usmerjale.
Motiviranje za zbiranje “Bralnih palčkov”, vsak palček
pomeni uspešno pripovedovano zgodbico.
V mesecu decembru smo pripravile “pravljične
minutke”.Pravljični kotiček smo zatemnile, ga opremile s
svečkami in vsak dan otrokom pripovedovale zgodbico.
Pri šolskih dejavnostih smo izvajali različne vaje za
razvijanje slušnega zaznavanja, bogatenje besednega
zaklada, spontanega in sproščenega govornega
nastopanja, razvijanja pozornosti, posnemanje glasov
ipd.

2. razred:








Vsako jutro, kadar so učenci pripovedovali pravljice, ki so jih brali za domače
branje in Bralno priznanje, so iz pripovedovane knjige prebrali tudi
odstavek, ki jim je bil najbolj všeč.
Bralna knjižica, kamor so sami zapisali čas glasnega branja doma, starši pa
so jih preverili s podpisom. Naloga vsakega učenca je bila, da doma vsak
dan glasno bere pred starši najmanj 15 minut.
Učni kartoni s pomočjo katerih smo tudi v šoli med poukom utrjevali glasno
branje: SLIKA – ČRKA, SLIKA – BESEDA, SLIKA – POVED.
Učni listi z besedilom, ki so ga učenci morali tiho prebrati potem pa po
navodilu pobarvati ali narisati.
Učni listi z nalogo, da učenec neumetnostno besedilo tiho prebere in potem
glasno predstavi sošolcem.

Načrtovani cilji so bili uspešno realizirani. Na koncu šolskega leta je večina
učencev gladko glasno brala. V 3. razredu pa bomo nadaljevali z
utrjevanjem glasnega branja tako, da bodo učenci ob koncu prvega učnega
obdobja gladko brali.
Za starše učencev 2. r. sta učiteljici J. Kokalj in P. Breznikar (skupaj s šol. spec.
pedagoginjo) pripravili predavanje s temo: Kako pomagati otroku pri branju? In
podali splošna navodila za vsakodnevno branje.

3. razred:

Skupaj z učenci smo zbrali in predlagali kar nekaj
novih bralnih aktivnosti, ki smo jih izvajali vsak
dan:
 Jutranje branje
 Bralnih 20 min z bralnimi vajami in utrjevanje
tehnike branja.
 Z nalepko do bralnega priznanja.
 Zabavniški predal.
 Nadaljevanje v naprej pripravljenih kratkih
zgodb.
 Učenec bere učencem.
 Branje in bralne aktivnosti v oddelkih OPB.

Dejavnosti učiteljic OPB:
Pri doseganju ciljev so v vseh razredih
sodelovale tudi učiteljice OPB, ki so
učence po pouku spodbujale k branju in
izvajale bralne igre.


Svoja spoznanja in ugotovitve smo članice
projektne skupine strnile na formalnih
srečanjih. Svoja spoznanja pa smo razširile
tudi med ostale delavce šole in jim
posredovali svoja priporočila.

Kazalci napredovanja pri branju pa
so bili naslednji:









Individualno spremljanje in zaznan napredek pri vseh
učencih.
Veselje do branja in ob morebitnem “izostajanju”
dejavnosti povpraševanje po le tej.
Stalnost in vztrajnost pri opravljanju bralnih vaj.
Primeren obisk šolske knjižnice in primeren izbor
knjig.
Večina učencev je osvojilo bralno priznanje kljub
razlikami v predznanju.





Novosti v projektu predstavlja poglobljeno
razmišljanje o tehnikah, načinih in metodah pri
opismenjevanju v 1. VIO. Novosti smo
predstavile timu za inovacijski projekt in
učiteljici, ki bo učence spremljala v četrtem
razredu.
Napredek je čutiti v vseh oddelkih, čeprav bo
vidnejši po počitnicah in v naslednjih letih.
Učenci so bili vključeni v akcijsko raziskovanje od
načrta do rešitve in kot rečeno so z veseljem
opravljali bralne dejavnosti. Projekt je tekel po
zastavljenem načrtu, kontinuirano in sproti
vrednoteno. Večina učencev se je pri tem
maksimalno potrudila.

ZAKLJUČEK:
Refleksije učiteljic, učencev in voljnost
sodelovanja staršev, ter evalvacije po
opravljenih učnih urah in dejavnostih,
so pokazale, da je sodelovanje nujno
za uspeh učencev.


Slide 14

BRANJE Z RAZUMEVANJEM v
1. vzgojno izobraževalnem
obdobju
INOVACIJSKI PROJEKT 2006/2007

I. Osnovna šola Celje

BRATI IN NE RAZUMETI JE,
KOT LOVITI IN NIČESAR UJETI.
(italijanski pregovor)



Pedagoški svetovalec oz. konzulent:
Ga. Mag. Marica Žveglič



Vodja projekta: Urška Vavdi, prof.



Članice:

Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.
Ga.

Brigita Pustoslemšek, prof.
Alja Guzej, prof.
Maja Cigale
Jana Kokalj, prof.
Petra Breznikar Vedenik, prof.
Barbara Podgoršek, prof.

Področje in raziskovalno vprašanje:


Poti do kakovostnejšega učenja/znanja
( redni pouk in dejavnosti ob pouku).

Kako do gladkega branja z razumevanjem v
1. vzgojno izobraževalnem obdobju?

Cilji projekta:






S prijaznimi oblikami in metodami pripravimo učence do
kolikor je mogoče gladkega in funkcionalnega branja, ter
uporabe le-tega za učenje, ustvajanje, razmišljanje in
razvedrilo.
Učiteljice bomo v praksi preizkusile nove tehnike, načine
ter strategije pri usvajanju abeced s pomočjo timskega
dela. Učence bomo v bralnem razvoju popeljale skozi vse
faze ( slikovno, abecedno, pisno).
Učenci pa naj bi ob koncu 1. vzgojno izobraževalnega
obdobja v vseh abecedah brali funkcionalno in z
razumevanjem.

ČLANI PROJEKTA

učiteljici in
vzgojiteljica v 1. r.

tim 2. razreda

tim 3. razreda
Oddelek OPB

Oddelek OPB

Krožek
JAZ PA BEREM

STARŠI

Oddelek OPB

STARŠI

Zunanja sodelavka

STARŠI

1. r. Krožek JAZ PA BEREM :
V interesno dejavnost so bili vključeni učenci 1. in
2. razredov. Izvajala se je enkrat tedensko.
Cilji:
 Spoznavanje razvoja tehnike branja,
 spodbujanje interesa in motivacije za branje,
 razumevanje pri branju,
 prikaz načina urjenja za povečevanje hitrosti
branja,
 odpravljanje slabih bralnih navad.

1. razred:






Seznanitev staršev s projektom in izvedba roditeljskega
sestanka. Spodbuda le-teh z načini priprav na branje in
stalno branje otrokom doma. Otroci so imeli veliko
možnosti za ustno predstavljanje dogodkov,
predstavljanje zgodbic, ki so jim jih prebirali starši. Med
pripovedovanjem smo jih spodbujale in usmerjale.
Motiviranje za zbiranje “Bralnih palčkov”, vsak palček
pomeni uspešno pripovedovano zgodbico.
V mesecu decembru smo pripravile “pravljične
minutke”.Pravljični kotiček smo zatemnile, ga opremile s
svečkami in vsak dan otrokom pripovedovale zgodbico.
Pri šolskih dejavnostih smo izvajali različne vaje za
razvijanje slušnega zaznavanja, bogatenje besednega
zaklada, spontanega in sproščenega govornega
nastopanja, razvijanja pozornosti, posnemanje glasov
ipd.

2. razred:








Vsako jutro, kadar so učenci pripovedovali pravljice, ki so jih brali za domače
branje in Bralno priznanje, so iz pripovedovane knjige prebrali tudi
odstavek, ki jim je bil najbolj všeč.
Bralna knjižica, kamor so sami zapisali čas glasnega branja doma, starši pa
so jih preverili s podpisom. Naloga vsakega učenca je bila, da doma vsak
dan glasno bere pred starši najmanj 15 minut.
Učni kartoni s pomočjo katerih smo tudi v šoli med poukom utrjevali glasno
branje: SLIKA – ČRKA, SLIKA – BESEDA, SLIKA – POVED.
Učni listi z besedilom, ki so ga učenci morali tiho prebrati potem pa po
navodilu pobarvati ali narisati.
Učni listi z nalogo, da učenec neumetnostno besedilo tiho prebere in potem
glasno predstavi sošolcem.

Načrtovani cilji so bili uspešno realizirani. Na koncu šolskega leta je večina
učencev gladko glasno brala. V 3. razredu pa bomo nadaljevali z
utrjevanjem glasnega branja tako, da bodo učenci ob koncu prvega učnega
obdobja gladko brali.
Za starše učencev 2. r. sta učiteljici J. Kokalj in P. Breznikar (skupaj s šol. spec.
pedagoginjo) pripravili predavanje s temo: Kako pomagati otroku pri branju? In
podali splošna navodila za vsakodnevno branje.

3. razred:

Skupaj z učenci smo zbrali in predlagali kar nekaj
novih bralnih aktivnosti, ki smo jih izvajali vsak
dan:
 Jutranje branje
 Bralnih 20 min z bralnimi vajami in utrjevanje
tehnike branja.
 Z nalepko do bralnega priznanja.
 Zabavniški predal.
 Nadaljevanje v naprej pripravljenih kratkih
zgodb.
 Učenec bere učencem.
 Branje in bralne aktivnosti v oddelkih OPB.

Dejavnosti učiteljic OPB:
Pri doseganju ciljev so v vseh razredih
sodelovale tudi učiteljice OPB, ki so
učence po pouku spodbujale k branju in
izvajale bralne igre.


Svoja spoznanja in ugotovitve smo članice
projektne skupine strnile na formalnih
srečanjih. Svoja spoznanja pa smo razširile
tudi med ostale delavce šole in jim
posredovali svoja priporočila.

Kazalci napredovanja pri branju pa
so bili naslednji:









Individualno spremljanje in zaznan napredek pri vseh
učencih.
Veselje do branja in ob morebitnem “izostajanju”
dejavnosti povpraševanje po le tej.
Stalnost in vztrajnost pri opravljanju bralnih vaj.
Primeren obisk šolske knjižnice in primeren izbor
knjig.
Večina učencev je osvojilo bralno priznanje kljub
razlikami v predznanju.





Novosti v projektu predstavlja poglobljeno
razmišljanje o tehnikah, načinih in metodah pri
opismenjevanju v 1. VIO. Novosti smo
predstavile timu za inovacijski projekt in
učiteljici, ki bo učence spremljala v četrtem
razredu.
Napredek je čutiti v vseh oddelkih, čeprav bo
vidnejši po počitnicah in v naslednjih letih.
Učenci so bili vključeni v akcijsko raziskovanje od
načrta do rešitve in kot rečeno so z veseljem
opravljali bralne dejavnosti. Projekt je tekel po
zastavljenem načrtu, kontinuirano in sproti
vrednoteno. Večina učencev se je pri tem
maksimalno potrudila.

ZAKLJUČEK:
Refleksije učiteljic, učencev in voljnost
sodelovanja staršev, ter evalvacije po
opravljenih učnih urah in dejavnostih,
so pokazale, da je sodelovanje nujno
za uspeh učencev.