Slide 1

Opisna sortna lista za koruzo
Predstavitev lastnosti
Jože ILERŠIČ
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
45. mednarodni kmetijsko-živilski sejem,
Gornja Radgona, 29. avgust 2007

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

1

Agronomsko in gospodarsko pomembne
lastnosti hibridov koruze
tip zrnja
 dolžina rastne dobe
 višina rastlin
 pridelek
 odpornost proti lomu in poleganju rastlin
 odpornost proti boleznim storža
 odpornost proti bulavi sneti
 odpornost proti boleznim listov
 odpornost proti koruzni vešči in molju


MKGP, Fitosanitarna uprava RS

2

Tip zrnja









T
Tz
TZ
ZT
Zt
Z

trdinka
trdinka z zelo majhnim izrazom zobatosti
mešani tip s poudarjeno klenostjo
mešani tip s poudarjeno zobatostjo
zobanka z zelo majhnim izrazom klenosti
zobanka

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

3

Hibridi z večjim deležem klenega endosperma
so bolj pogosti v zgodnejših zrelostnih
razredih FAO 100 – 300, v poznejših pa so
zelo redki.
Trdinke in hibridi z mešanim tipom zrnja imajo
praviloma hitrejši in močnejši mladostni
razvoj ali vigor, zato so primerni za težja in
vlažna tla ter za hladnejša pridelovalna
območja.
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

4

Dolžina rastne dobe (zrelostni razred)
Določena po mednarodni klasifikaciji FAO
Vsota aktivnih dnevnih temperatur do zrelosti
Posredno tudi čas metličenja (večje ali manjše
število dni od povprečja standarda Raissa, ki
je 16.7.)
Dober pokazatelj je vlaga zrnja ob spravilu
(spravilo ob vlagi 25 – 30 %)
Po vlagi zrnja med sabo primerljivi le hibridi z
enakim tipom zrnja (počasnejše sproščanje
vlage iz trdink)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

5

Višina rastlin
Višina rastlin (do vrha metlice in do baze storža)
ni pomembnejša gospodarska lastnost (relat.
na standarde)
Višina narašča z daljšo rastno dobo
Višje rastline imajo običajno več listne mase,
posredno večji potencial za pridelek zrnja in
zelinja
Višje rastline manjša odpornost proti lomu in
poleganju rastlin
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

6

Pridelek
Potencial za velikost pridelka
 genetsko zasnovan
 rezultat vseh agronomskih lastnosti hibridov
(način hibridizacije, tip zrnja)
 zunanjih dejavnikov rasti in razvoja
(vremenske razmere, tla, agrotehnika)
Povečuje se z dolžino rastne dobe oziroma
zrelostnim razredom hibridov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

7

Pridelek
Povprečni pridelek zrnja, izražen v % v
primerjavi s povprečnim pridelkom
standardnih sort (relativni pridelek)
Standardi
FAO do 270
Aljaž oz. Elita
FAO 280-500 Clarica, DK 300 oz. Gavott,
Raissa, Furio)
FAO 500-700 Bc 678
Število podatkov (n) - zanesljivost podatkov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

8

Odpornost proti lomu in poleganju,
boleznim in škodljivcem
Ocene od 0 do 9
0 = ni loma in poleganja (ni bolezenskih znakov
oziroma ni znakov napada)
9 = lom in poleganje večja od 11,1 % (zelo
močni bolezenski znaki oziroma zelo močan
napad)

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

9

Odpornost proti lomu in poleganju
Odpornost proti lomu in poleganju rastlin je zelo
pomembna lastnost, predvsem pri pridelavi
zrnja
Odporni hibridi imajo močnejše steblo in
pogosto tudi večji delež vlaknin v njem
Odporni hibridi so manj primerni za pridelavo
silaže, ker je njena prebavljivost slabša
Višje rastline (visok nastavek storža) večja
občutljivost
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

10

Odpornost proti boleznim storža
Bolezni storža najbolj pogosto povzročajo glive
iz rodu Fusarium
Okužbe so odvisne od pridelovalnih razmer
(temperatura, vlažnost), kolobarja in
gnojenja
Vpliva tudi genotip koruze in zrelost pri spravilu
Napad koruzne vešče poveča okužbo
Neprimerno skladiščenje (premalo suhi storži ali
zrnje) pospeši razvoj okužbe in tvorbo
mikotoksinov
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

11

Odpornost proti bulavi sneti
Gliva je stalno prisotna v tleh
Najbolj ugodne razmere za razvoj so v vlažnem
in toplem vremenu na njivah z monokulturo
ali ozkim kolobarjem
Gliva praviloma napade poškodovano tkivo
koruze (toča)
Posledica močnejšega napada z bulavo snetjo
je zmanjšana velikost in kakovost pridelka
koruze
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

12

Odpornost proti boleznim listov
Koruzna progavost je najbolj pogosta bolezen
listov
Močan in zgoden napad lahko povzroči
gospodarsko škodo tako na posevkih,
namenjenih pridelavi zrnja kot silaže
Intenzivnost napada se stopnjuje v toplih in
vlažnih rastnih razmerah, na tleh, zasičenih z
vodo, in v slabo prevetrenih legah
Med hibridi so zelo velike razlike v odpornosti
proti koruzni progavosti
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

13

Odpornost proti koruzni vešči in molju
Koruzna vešča pri intenzivnem napadu z
izjedanjem stebla in storžev povzroči
povečan lom rastlin in okuženost storžev s
fuzarijem
Koruzni molj je nevaren škodljivec v toplih
pridelovalnih območjih (Primorska)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

14

Prikaz lastnosti hibridov
Zrelostni razred FAO 100-270 skupaj

Zrelostni razred FAO 270-500 skupaj ter po
lokacijah: Jablje, Maribor in Rakičan
Zrelostni razred FAO 500-700 skupaj ter lokaciji
Ajdovščina in Bilje
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

15

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

16


Slide 2

Opisna sortna lista za koruzo
Predstavitev lastnosti
Jože ILERŠIČ
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
45. mednarodni kmetijsko-živilski sejem,
Gornja Radgona, 29. avgust 2007

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

1

Agronomsko in gospodarsko pomembne
lastnosti hibridov koruze
tip zrnja
 dolžina rastne dobe
 višina rastlin
 pridelek
 odpornost proti lomu in poleganju rastlin
 odpornost proti boleznim storža
 odpornost proti bulavi sneti
 odpornost proti boleznim listov
 odpornost proti koruzni vešči in molju


MKGP, Fitosanitarna uprava RS

2

Tip zrnja









T
Tz
TZ
ZT
Zt
Z

trdinka
trdinka z zelo majhnim izrazom zobatosti
mešani tip s poudarjeno klenostjo
mešani tip s poudarjeno zobatostjo
zobanka z zelo majhnim izrazom klenosti
zobanka

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

3

Hibridi z večjim deležem klenega endosperma
so bolj pogosti v zgodnejših zrelostnih
razredih FAO 100 – 300, v poznejših pa so
zelo redki.
Trdinke in hibridi z mešanim tipom zrnja imajo
praviloma hitrejši in močnejši mladostni
razvoj ali vigor, zato so primerni za težja in
vlažna tla ter za hladnejša pridelovalna
območja.
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

4

Dolžina rastne dobe (zrelostni razred)
Določena po mednarodni klasifikaciji FAO
Vsota aktivnih dnevnih temperatur do zrelosti
Posredno tudi čas metličenja (večje ali manjše
število dni od povprečja standarda Raissa, ki
je 16.7.)
Dober pokazatelj je vlaga zrnja ob spravilu
(spravilo ob vlagi 25 – 30 %)
Po vlagi zrnja med sabo primerljivi le hibridi z
enakim tipom zrnja (počasnejše sproščanje
vlage iz trdink)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

5

Višina rastlin
Višina rastlin (do vrha metlice in do baze storža)
ni pomembnejša gospodarska lastnost (relat.
na standarde)
Višina narašča z daljšo rastno dobo
Višje rastline imajo običajno več listne mase,
posredno večji potencial za pridelek zrnja in
zelinja
Višje rastline manjša odpornost proti lomu in
poleganju rastlin
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

6

Pridelek
Potencial za velikost pridelka
 genetsko zasnovan
 rezultat vseh agronomskih lastnosti hibridov
(način hibridizacije, tip zrnja)
 zunanjih dejavnikov rasti in razvoja
(vremenske razmere, tla, agrotehnika)
Povečuje se z dolžino rastne dobe oziroma
zrelostnim razredom hibridov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

7

Pridelek
Povprečni pridelek zrnja, izražen v % v
primerjavi s povprečnim pridelkom
standardnih sort (relativni pridelek)
Standardi
FAO do 270
Aljaž oz. Elita
FAO 280-500 Clarica, DK 300 oz. Gavott,
Raissa, Furio)
FAO 500-700 Bc 678
Število podatkov (n) - zanesljivost podatkov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

8

Odpornost proti lomu in poleganju,
boleznim in škodljivcem
Ocene od 0 do 9
0 = ni loma in poleganja (ni bolezenskih znakov
oziroma ni znakov napada)
9 = lom in poleganje večja od 11,1 % (zelo
močni bolezenski znaki oziroma zelo močan
napad)

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

9

Odpornost proti lomu in poleganju
Odpornost proti lomu in poleganju rastlin je zelo
pomembna lastnost, predvsem pri pridelavi
zrnja
Odporni hibridi imajo močnejše steblo in
pogosto tudi večji delež vlaknin v njem
Odporni hibridi so manj primerni za pridelavo
silaže, ker je njena prebavljivost slabša
Višje rastline (visok nastavek storža) večja
občutljivost
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

10

Odpornost proti boleznim storža
Bolezni storža najbolj pogosto povzročajo glive
iz rodu Fusarium
Okužbe so odvisne od pridelovalnih razmer
(temperatura, vlažnost), kolobarja in
gnojenja
Vpliva tudi genotip koruze in zrelost pri spravilu
Napad koruzne vešče poveča okužbo
Neprimerno skladiščenje (premalo suhi storži ali
zrnje) pospeši razvoj okužbe in tvorbo
mikotoksinov
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

11

Odpornost proti bulavi sneti
Gliva je stalno prisotna v tleh
Najbolj ugodne razmere za razvoj so v vlažnem
in toplem vremenu na njivah z monokulturo
ali ozkim kolobarjem
Gliva praviloma napade poškodovano tkivo
koruze (toča)
Posledica močnejšega napada z bulavo snetjo
je zmanjšana velikost in kakovost pridelka
koruze
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

12

Odpornost proti boleznim listov
Koruzna progavost je najbolj pogosta bolezen
listov
Močan in zgoden napad lahko povzroči
gospodarsko škodo tako na posevkih,
namenjenih pridelavi zrnja kot silaže
Intenzivnost napada se stopnjuje v toplih in
vlažnih rastnih razmerah, na tleh, zasičenih z
vodo, in v slabo prevetrenih legah
Med hibridi so zelo velike razlike v odpornosti
proti koruzni progavosti
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

13

Odpornost proti koruzni vešči in molju
Koruzna vešča pri intenzivnem napadu z
izjedanjem stebla in storžev povzroči
povečan lom rastlin in okuženost storžev s
fuzarijem
Koruzni molj je nevaren škodljivec v toplih
pridelovalnih območjih (Primorska)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

14

Prikaz lastnosti hibridov
Zrelostni razred FAO 100-270 skupaj

Zrelostni razred FAO 270-500 skupaj ter po
lokacijah: Jablje, Maribor in Rakičan
Zrelostni razred FAO 500-700 skupaj ter lokaciji
Ajdovščina in Bilje
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

15

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

16


Slide 3

Opisna sortna lista za koruzo
Predstavitev lastnosti
Jože ILERŠIČ
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
45. mednarodni kmetijsko-živilski sejem,
Gornja Radgona, 29. avgust 2007

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

1

Agronomsko in gospodarsko pomembne
lastnosti hibridov koruze
tip zrnja
 dolžina rastne dobe
 višina rastlin
 pridelek
 odpornost proti lomu in poleganju rastlin
 odpornost proti boleznim storža
 odpornost proti bulavi sneti
 odpornost proti boleznim listov
 odpornost proti koruzni vešči in molju


MKGP, Fitosanitarna uprava RS

2

Tip zrnja









T
Tz
TZ
ZT
Zt
Z

trdinka
trdinka z zelo majhnim izrazom zobatosti
mešani tip s poudarjeno klenostjo
mešani tip s poudarjeno zobatostjo
zobanka z zelo majhnim izrazom klenosti
zobanka

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

3

Hibridi z večjim deležem klenega endosperma
so bolj pogosti v zgodnejših zrelostnih
razredih FAO 100 – 300, v poznejših pa so
zelo redki.
Trdinke in hibridi z mešanim tipom zrnja imajo
praviloma hitrejši in močnejši mladostni
razvoj ali vigor, zato so primerni za težja in
vlažna tla ter za hladnejša pridelovalna
območja.
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

4

Dolžina rastne dobe (zrelostni razred)
Določena po mednarodni klasifikaciji FAO
Vsota aktivnih dnevnih temperatur do zrelosti
Posredno tudi čas metličenja (večje ali manjše
število dni od povprečja standarda Raissa, ki
je 16.7.)
Dober pokazatelj je vlaga zrnja ob spravilu
(spravilo ob vlagi 25 – 30 %)
Po vlagi zrnja med sabo primerljivi le hibridi z
enakim tipom zrnja (počasnejše sproščanje
vlage iz trdink)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

5

Višina rastlin
Višina rastlin (do vrha metlice in do baze storža)
ni pomembnejša gospodarska lastnost (relat.
na standarde)
Višina narašča z daljšo rastno dobo
Višje rastline imajo običajno več listne mase,
posredno večji potencial za pridelek zrnja in
zelinja
Višje rastline manjša odpornost proti lomu in
poleganju rastlin
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

6

Pridelek
Potencial za velikost pridelka
 genetsko zasnovan
 rezultat vseh agronomskih lastnosti hibridov
(način hibridizacije, tip zrnja)
 zunanjih dejavnikov rasti in razvoja
(vremenske razmere, tla, agrotehnika)
Povečuje se z dolžino rastne dobe oziroma
zrelostnim razredom hibridov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

7

Pridelek
Povprečni pridelek zrnja, izražen v % v
primerjavi s povprečnim pridelkom
standardnih sort (relativni pridelek)
Standardi
FAO do 270
Aljaž oz. Elita
FAO 280-500 Clarica, DK 300 oz. Gavott,
Raissa, Furio)
FAO 500-700 Bc 678
Število podatkov (n) - zanesljivost podatkov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

8

Odpornost proti lomu in poleganju,
boleznim in škodljivcem
Ocene od 0 do 9
0 = ni loma in poleganja (ni bolezenskih znakov
oziroma ni znakov napada)
9 = lom in poleganje večja od 11,1 % (zelo
močni bolezenski znaki oziroma zelo močan
napad)

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

9

Odpornost proti lomu in poleganju
Odpornost proti lomu in poleganju rastlin je zelo
pomembna lastnost, predvsem pri pridelavi
zrnja
Odporni hibridi imajo močnejše steblo in
pogosto tudi večji delež vlaknin v njem
Odporni hibridi so manj primerni za pridelavo
silaže, ker je njena prebavljivost slabša
Višje rastline (visok nastavek storža) večja
občutljivost
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

10

Odpornost proti boleznim storža
Bolezni storža najbolj pogosto povzročajo glive
iz rodu Fusarium
Okužbe so odvisne od pridelovalnih razmer
(temperatura, vlažnost), kolobarja in
gnojenja
Vpliva tudi genotip koruze in zrelost pri spravilu
Napad koruzne vešče poveča okužbo
Neprimerno skladiščenje (premalo suhi storži ali
zrnje) pospeši razvoj okužbe in tvorbo
mikotoksinov
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

11

Odpornost proti bulavi sneti
Gliva je stalno prisotna v tleh
Najbolj ugodne razmere za razvoj so v vlažnem
in toplem vremenu na njivah z monokulturo
ali ozkim kolobarjem
Gliva praviloma napade poškodovano tkivo
koruze (toča)
Posledica močnejšega napada z bulavo snetjo
je zmanjšana velikost in kakovost pridelka
koruze
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

12

Odpornost proti boleznim listov
Koruzna progavost je najbolj pogosta bolezen
listov
Močan in zgoden napad lahko povzroči
gospodarsko škodo tako na posevkih,
namenjenih pridelavi zrnja kot silaže
Intenzivnost napada se stopnjuje v toplih in
vlažnih rastnih razmerah, na tleh, zasičenih z
vodo, in v slabo prevetrenih legah
Med hibridi so zelo velike razlike v odpornosti
proti koruzni progavosti
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

13

Odpornost proti koruzni vešči in molju
Koruzna vešča pri intenzivnem napadu z
izjedanjem stebla in storžev povzroči
povečan lom rastlin in okuženost storžev s
fuzarijem
Koruzni molj je nevaren škodljivec v toplih
pridelovalnih območjih (Primorska)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

14

Prikaz lastnosti hibridov
Zrelostni razred FAO 100-270 skupaj

Zrelostni razred FAO 270-500 skupaj ter po
lokacijah: Jablje, Maribor in Rakičan
Zrelostni razred FAO 500-700 skupaj ter lokaciji
Ajdovščina in Bilje
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

15

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

16


Slide 4

Opisna sortna lista za koruzo
Predstavitev lastnosti
Jože ILERŠIČ
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
45. mednarodni kmetijsko-živilski sejem,
Gornja Radgona, 29. avgust 2007

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

1

Agronomsko in gospodarsko pomembne
lastnosti hibridov koruze
tip zrnja
 dolžina rastne dobe
 višina rastlin
 pridelek
 odpornost proti lomu in poleganju rastlin
 odpornost proti boleznim storža
 odpornost proti bulavi sneti
 odpornost proti boleznim listov
 odpornost proti koruzni vešči in molju


MKGP, Fitosanitarna uprava RS

2

Tip zrnja









T
Tz
TZ
ZT
Zt
Z

trdinka
trdinka z zelo majhnim izrazom zobatosti
mešani tip s poudarjeno klenostjo
mešani tip s poudarjeno zobatostjo
zobanka z zelo majhnim izrazom klenosti
zobanka

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

3

Hibridi z večjim deležem klenega endosperma
so bolj pogosti v zgodnejših zrelostnih
razredih FAO 100 – 300, v poznejših pa so
zelo redki.
Trdinke in hibridi z mešanim tipom zrnja imajo
praviloma hitrejši in močnejši mladostni
razvoj ali vigor, zato so primerni za težja in
vlažna tla ter za hladnejša pridelovalna
območja.
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

4

Dolžina rastne dobe (zrelostni razred)
Določena po mednarodni klasifikaciji FAO
Vsota aktivnih dnevnih temperatur do zrelosti
Posredno tudi čas metličenja (večje ali manjše
število dni od povprečja standarda Raissa, ki
je 16.7.)
Dober pokazatelj je vlaga zrnja ob spravilu
(spravilo ob vlagi 25 – 30 %)
Po vlagi zrnja med sabo primerljivi le hibridi z
enakim tipom zrnja (počasnejše sproščanje
vlage iz trdink)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

5

Višina rastlin
Višina rastlin (do vrha metlice in do baze storža)
ni pomembnejša gospodarska lastnost (relat.
na standarde)
Višina narašča z daljšo rastno dobo
Višje rastline imajo običajno več listne mase,
posredno večji potencial za pridelek zrnja in
zelinja
Višje rastline manjša odpornost proti lomu in
poleganju rastlin
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

6

Pridelek
Potencial za velikost pridelka
 genetsko zasnovan
 rezultat vseh agronomskih lastnosti hibridov
(način hibridizacije, tip zrnja)
 zunanjih dejavnikov rasti in razvoja
(vremenske razmere, tla, agrotehnika)
Povečuje se z dolžino rastne dobe oziroma
zrelostnim razredom hibridov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

7

Pridelek
Povprečni pridelek zrnja, izražen v % v
primerjavi s povprečnim pridelkom
standardnih sort (relativni pridelek)
Standardi
FAO do 270
Aljaž oz. Elita
FAO 280-500 Clarica, DK 300 oz. Gavott,
Raissa, Furio)
FAO 500-700 Bc 678
Število podatkov (n) - zanesljivost podatkov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

8

Odpornost proti lomu in poleganju,
boleznim in škodljivcem
Ocene od 0 do 9
0 = ni loma in poleganja (ni bolezenskih znakov
oziroma ni znakov napada)
9 = lom in poleganje večja od 11,1 % (zelo
močni bolezenski znaki oziroma zelo močan
napad)

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

9

Odpornost proti lomu in poleganju
Odpornost proti lomu in poleganju rastlin je zelo
pomembna lastnost, predvsem pri pridelavi
zrnja
Odporni hibridi imajo močnejše steblo in
pogosto tudi večji delež vlaknin v njem
Odporni hibridi so manj primerni za pridelavo
silaže, ker je njena prebavljivost slabša
Višje rastline (visok nastavek storža) večja
občutljivost
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

10

Odpornost proti boleznim storža
Bolezni storža najbolj pogosto povzročajo glive
iz rodu Fusarium
Okužbe so odvisne od pridelovalnih razmer
(temperatura, vlažnost), kolobarja in
gnojenja
Vpliva tudi genotip koruze in zrelost pri spravilu
Napad koruzne vešče poveča okužbo
Neprimerno skladiščenje (premalo suhi storži ali
zrnje) pospeši razvoj okužbe in tvorbo
mikotoksinov
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

11

Odpornost proti bulavi sneti
Gliva je stalno prisotna v tleh
Najbolj ugodne razmere za razvoj so v vlažnem
in toplem vremenu na njivah z monokulturo
ali ozkim kolobarjem
Gliva praviloma napade poškodovano tkivo
koruze (toča)
Posledica močnejšega napada z bulavo snetjo
je zmanjšana velikost in kakovost pridelka
koruze
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

12

Odpornost proti boleznim listov
Koruzna progavost je najbolj pogosta bolezen
listov
Močan in zgoden napad lahko povzroči
gospodarsko škodo tako na posevkih,
namenjenih pridelavi zrnja kot silaže
Intenzivnost napada se stopnjuje v toplih in
vlažnih rastnih razmerah, na tleh, zasičenih z
vodo, in v slabo prevetrenih legah
Med hibridi so zelo velike razlike v odpornosti
proti koruzni progavosti
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

13

Odpornost proti koruzni vešči in molju
Koruzna vešča pri intenzivnem napadu z
izjedanjem stebla in storžev povzroči
povečan lom rastlin in okuženost storžev s
fuzarijem
Koruzni molj je nevaren škodljivec v toplih
pridelovalnih območjih (Primorska)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

14

Prikaz lastnosti hibridov
Zrelostni razred FAO 100-270 skupaj

Zrelostni razred FAO 270-500 skupaj ter po
lokacijah: Jablje, Maribor in Rakičan
Zrelostni razred FAO 500-700 skupaj ter lokaciji
Ajdovščina in Bilje
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

15

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

16


Slide 5

Opisna sortna lista za koruzo
Predstavitev lastnosti
Jože ILERŠIČ
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
45. mednarodni kmetijsko-živilski sejem,
Gornja Radgona, 29. avgust 2007

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

1

Agronomsko in gospodarsko pomembne
lastnosti hibridov koruze
tip zrnja
 dolžina rastne dobe
 višina rastlin
 pridelek
 odpornost proti lomu in poleganju rastlin
 odpornost proti boleznim storža
 odpornost proti bulavi sneti
 odpornost proti boleznim listov
 odpornost proti koruzni vešči in molju


MKGP, Fitosanitarna uprava RS

2

Tip zrnja









T
Tz
TZ
ZT
Zt
Z

trdinka
trdinka z zelo majhnim izrazom zobatosti
mešani tip s poudarjeno klenostjo
mešani tip s poudarjeno zobatostjo
zobanka z zelo majhnim izrazom klenosti
zobanka

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

3

Hibridi z večjim deležem klenega endosperma
so bolj pogosti v zgodnejših zrelostnih
razredih FAO 100 – 300, v poznejših pa so
zelo redki.
Trdinke in hibridi z mešanim tipom zrnja imajo
praviloma hitrejši in močnejši mladostni
razvoj ali vigor, zato so primerni za težja in
vlažna tla ter za hladnejša pridelovalna
območja.
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

4

Dolžina rastne dobe (zrelostni razred)
Določena po mednarodni klasifikaciji FAO
Vsota aktivnih dnevnih temperatur do zrelosti
Posredno tudi čas metličenja (večje ali manjše
število dni od povprečja standarda Raissa, ki
je 16.7.)
Dober pokazatelj je vlaga zrnja ob spravilu
(spravilo ob vlagi 25 – 30 %)
Po vlagi zrnja med sabo primerljivi le hibridi z
enakim tipom zrnja (počasnejše sproščanje
vlage iz trdink)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

5

Višina rastlin
Višina rastlin (do vrha metlice in do baze storža)
ni pomembnejša gospodarska lastnost (relat.
na standarde)
Višina narašča z daljšo rastno dobo
Višje rastline imajo običajno več listne mase,
posredno večji potencial za pridelek zrnja in
zelinja
Višje rastline manjša odpornost proti lomu in
poleganju rastlin
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

6

Pridelek
Potencial za velikost pridelka
 genetsko zasnovan
 rezultat vseh agronomskih lastnosti hibridov
(način hibridizacije, tip zrnja)
 zunanjih dejavnikov rasti in razvoja
(vremenske razmere, tla, agrotehnika)
Povečuje se z dolžino rastne dobe oziroma
zrelostnim razredom hibridov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

7

Pridelek
Povprečni pridelek zrnja, izražen v % v
primerjavi s povprečnim pridelkom
standardnih sort (relativni pridelek)
Standardi
FAO do 270
Aljaž oz. Elita
FAO 280-500 Clarica, DK 300 oz. Gavott,
Raissa, Furio)
FAO 500-700 Bc 678
Število podatkov (n) - zanesljivost podatkov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

8

Odpornost proti lomu in poleganju,
boleznim in škodljivcem
Ocene od 0 do 9
0 = ni loma in poleganja (ni bolezenskih znakov
oziroma ni znakov napada)
9 = lom in poleganje večja od 11,1 % (zelo
močni bolezenski znaki oziroma zelo močan
napad)

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

9

Odpornost proti lomu in poleganju
Odpornost proti lomu in poleganju rastlin je zelo
pomembna lastnost, predvsem pri pridelavi
zrnja
Odporni hibridi imajo močnejše steblo in
pogosto tudi večji delež vlaknin v njem
Odporni hibridi so manj primerni za pridelavo
silaže, ker je njena prebavljivost slabša
Višje rastline (visok nastavek storža) večja
občutljivost
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

10

Odpornost proti boleznim storža
Bolezni storža najbolj pogosto povzročajo glive
iz rodu Fusarium
Okužbe so odvisne od pridelovalnih razmer
(temperatura, vlažnost), kolobarja in
gnojenja
Vpliva tudi genotip koruze in zrelost pri spravilu
Napad koruzne vešče poveča okužbo
Neprimerno skladiščenje (premalo suhi storži ali
zrnje) pospeši razvoj okužbe in tvorbo
mikotoksinov
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

11

Odpornost proti bulavi sneti
Gliva je stalno prisotna v tleh
Najbolj ugodne razmere za razvoj so v vlažnem
in toplem vremenu na njivah z monokulturo
ali ozkim kolobarjem
Gliva praviloma napade poškodovano tkivo
koruze (toča)
Posledica močnejšega napada z bulavo snetjo
je zmanjšana velikost in kakovost pridelka
koruze
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

12

Odpornost proti boleznim listov
Koruzna progavost je najbolj pogosta bolezen
listov
Močan in zgoden napad lahko povzroči
gospodarsko škodo tako na posevkih,
namenjenih pridelavi zrnja kot silaže
Intenzivnost napada se stopnjuje v toplih in
vlažnih rastnih razmerah, na tleh, zasičenih z
vodo, in v slabo prevetrenih legah
Med hibridi so zelo velike razlike v odpornosti
proti koruzni progavosti
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

13

Odpornost proti koruzni vešči in molju
Koruzna vešča pri intenzivnem napadu z
izjedanjem stebla in storžev povzroči
povečan lom rastlin in okuženost storžev s
fuzarijem
Koruzni molj je nevaren škodljivec v toplih
pridelovalnih območjih (Primorska)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

14

Prikaz lastnosti hibridov
Zrelostni razred FAO 100-270 skupaj

Zrelostni razred FAO 270-500 skupaj ter po
lokacijah: Jablje, Maribor in Rakičan
Zrelostni razred FAO 500-700 skupaj ter lokaciji
Ajdovščina in Bilje
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

15

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

16


Slide 6

Opisna sortna lista za koruzo
Predstavitev lastnosti
Jože ILERŠIČ
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
45. mednarodni kmetijsko-živilski sejem,
Gornja Radgona, 29. avgust 2007

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

1

Agronomsko in gospodarsko pomembne
lastnosti hibridov koruze
tip zrnja
 dolžina rastne dobe
 višina rastlin
 pridelek
 odpornost proti lomu in poleganju rastlin
 odpornost proti boleznim storža
 odpornost proti bulavi sneti
 odpornost proti boleznim listov
 odpornost proti koruzni vešči in molju


MKGP, Fitosanitarna uprava RS

2

Tip zrnja









T
Tz
TZ
ZT
Zt
Z

trdinka
trdinka z zelo majhnim izrazom zobatosti
mešani tip s poudarjeno klenostjo
mešani tip s poudarjeno zobatostjo
zobanka z zelo majhnim izrazom klenosti
zobanka

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

3

Hibridi z večjim deležem klenega endosperma
so bolj pogosti v zgodnejših zrelostnih
razredih FAO 100 – 300, v poznejših pa so
zelo redki.
Trdinke in hibridi z mešanim tipom zrnja imajo
praviloma hitrejši in močnejši mladostni
razvoj ali vigor, zato so primerni za težja in
vlažna tla ter za hladnejša pridelovalna
območja.
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

4

Dolžina rastne dobe (zrelostni razred)
Določena po mednarodni klasifikaciji FAO
Vsota aktivnih dnevnih temperatur do zrelosti
Posredno tudi čas metličenja (večje ali manjše
število dni od povprečja standarda Raissa, ki
je 16.7.)
Dober pokazatelj je vlaga zrnja ob spravilu
(spravilo ob vlagi 25 – 30 %)
Po vlagi zrnja med sabo primerljivi le hibridi z
enakim tipom zrnja (počasnejše sproščanje
vlage iz trdink)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

5

Višina rastlin
Višina rastlin (do vrha metlice in do baze storža)
ni pomembnejša gospodarska lastnost (relat.
na standarde)
Višina narašča z daljšo rastno dobo
Višje rastline imajo običajno več listne mase,
posredno večji potencial za pridelek zrnja in
zelinja
Višje rastline manjša odpornost proti lomu in
poleganju rastlin
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

6

Pridelek
Potencial za velikost pridelka
 genetsko zasnovan
 rezultat vseh agronomskih lastnosti hibridov
(način hibridizacije, tip zrnja)
 zunanjih dejavnikov rasti in razvoja
(vremenske razmere, tla, agrotehnika)
Povečuje se z dolžino rastne dobe oziroma
zrelostnim razredom hibridov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

7

Pridelek
Povprečni pridelek zrnja, izražen v % v
primerjavi s povprečnim pridelkom
standardnih sort (relativni pridelek)
Standardi
FAO do 270
Aljaž oz. Elita
FAO 280-500 Clarica, DK 300 oz. Gavott,
Raissa, Furio)
FAO 500-700 Bc 678
Število podatkov (n) - zanesljivost podatkov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

8

Odpornost proti lomu in poleganju,
boleznim in škodljivcem
Ocene od 0 do 9
0 = ni loma in poleganja (ni bolezenskih znakov
oziroma ni znakov napada)
9 = lom in poleganje večja od 11,1 % (zelo
močni bolezenski znaki oziroma zelo močan
napad)

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

9

Odpornost proti lomu in poleganju
Odpornost proti lomu in poleganju rastlin je zelo
pomembna lastnost, predvsem pri pridelavi
zrnja
Odporni hibridi imajo močnejše steblo in
pogosto tudi večji delež vlaknin v njem
Odporni hibridi so manj primerni za pridelavo
silaže, ker je njena prebavljivost slabša
Višje rastline (visok nastavek storža) večja
občutljivost
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

10

Odpornost proti boleznim storža
Bolezni storža najbolj pogosto povzročajo glive
iz rodu Fusarium
Okužbe so odvisne od pridelovalnih razmer
(temperatura, vlažnost), kolobarja in
gnojenja
Vpliva tudi genotip koruze in zrelost pri spravilu
Napad koruzne vešče poveča okužbo
Neprimerno skladiščenje (premalo suhi storži ali
zrnje) pospeši razvoj okužbe in tvorbo
mikotoksinov
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

11

Odpornost proti bulavi sneti
Gliva je stalno prisotna v tleh
Najbolj ugodne razmere za razvoj so v vlažnem
in toplem vremenu na njivah z monokulturo
ali ozkim kolobarjem
Gliva praviloma napade poškodovano tkivo
koruze (toča)
Posledica močnejšega napada z bulavo snetjo
je zmanjšana velikost in kakovost pridelka
koruze
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

12

Odpornost proti boleznim listov
Koruzna progavost je najbolj pogosta bolezen
listov
Močan in zgoden napad lahko povzroči
gospodarsko škodo tako na posevkih,
namenjenih pridelavi zrnja kot silaže
Intenzivnost napada se stopnjuje v toplih in
vlažnih rastnih razmerah, na tleh, zasičenih z
vodo, in v slabo prevetrenih legah
Med hibridi so zelo velike razlike v odpornosti
proti koruzni progavosti
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

13

Odpornost proti koruzni vešči in molju
Koruzna vešča pri intenzivnem napadu z
izjedanjem stebla in storžev povzroči
povečan lom rastlin in okuženost storžev s
fuzarijem
Koruzni molj je nevaren škodljivec v toplih
pridelovalnih območjih (Primorska)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

14

Prikaz lastnosti hibridov
Zrelostni razred FAO 100-270 skupaj

Zrelostni razred FAO 270-500 skupaj ter po
lokacijah: Jablje, Maribor in Rakičan
Zrelostni razred FAO 500-700 skupaj ter lokaciji
Ajdovščina in Bilje
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

15

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

16


Slide 7

Opisna sortna lista za koruzo
Predstavitev lastnosti
Jože ILERŠIČ
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
45. mednarodni kmetijsko-živilski sejem,
Gornja Radgona, 29. avgust 2007

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

1

Agronomsko in gospodarsko pomembne
lastnosti hibridov koruze
tip zrnja
 dolžina rastne dobe
 višina rastlin
 pridelek
 odpornost proti lomu in poleganju rastlin
 odpornost proti boleznim storža
 odpornost proti bulavi sneti
 odpornost proti boleznim listov
 odpornost proti koruzni vešči in molju


MKGP, Fitosanitarna uprava RS

2

Tip zrnja









T
Tz
TZ
ZT
Zt
Z

trdinka
trdinka z zelo majhnim izrazom zobatosti
mešani tip s poudarjeno klenostjo
mešani tip s poudarjeno zobatostjo
zobanka z zelo majhnim izrazom klenosti
zobanka

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

3

Hibridi z večjim deležem klenega endosperma
so bolj pogosti v zgodnejših zrelostnih
razredih FAO 100 – 300, v poznejših pa so
zelo redki.
Trdinke in hibridi z mešanim tipom zrnja imajo
praviloma hitrejši in močnejši mladostni
razvoj ali vigor, zato so primerni za težja in
vlažna tla ter za hladnejša pridelovalna
območja.
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

4

Dolžina rastne dobe (zrelostni razred)
Določena po mednarodni klasifikaciji FAO
Vsota aktivnih dnevnih temperatur do zrelosti
Posredno tudi čas metličenja (večje ali manjše
število dni od povprečja standarda Raissa, ki
je 16.7.)
Dober pokazatelj je vlaga zrnja ob spravilu
(spravilo ob vlagi 25 – 30 %)
Po vlagi zrnja med sabo primerljivi le hibridi z
enakim tipom zrnja (počasnejše sproščanje
vlage iz trdink)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

5

Višina rastlin
Višina rastlin (do vrha metlice in do baze storža)
ni pomembnejša gospodarska lastnost (relat.
na standarde)
Višina narašča z daljšo rastno dobo
Višje rastline imajo običajno več listne mase,
posredno večji potencial za pridelek zrnja in
zelinja
Višje rastline manjša odpornost proti lomu in
poleganju rastlin
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

6

Pridelek
Potencial za velikost pridelka
 genetsko zasnovan
 rezultat vseh agronomskih lastnosti hibridov
(način hibridizacije, tip zrnja)
 zunanjih dejavnikov rasti in razvoja
(vremenske razmere, tla, agrotehnika)
Povečuje se z dolžino rastne dobe oziroma
zrelostnim razredom hibridov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

7

Pridelek
Povprečni pridelek zrnja, izražen v % v
primerjavi s povprečnim pridelkom
standardnih sort (relativni pridelek)
Standardi
FAO do 270
Aljaž oz. Elita
FAO 280-500 Clarica, DK 300 oz. Gavott,
Raissa, Furio)
FAO 500-700 Bc 678
Število podatkov (n) - zanesljivost podatkov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

8

Odpornost proti lomu in poleganju,
boleznim in škodljivcem
Ocene od 0 do 9
0 = ni loma in poleganja (ni bolezenskih znakov
oziroma ni znakov napada)
9 = lom in poleganje večja od 11,1 % (zelo
močni bolezenski znaki oziroma zelo močan
napad)

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

9

Odpornost proti lomu in poleganju
Odpornost proti lomu in poleganju rastlin je zelo
pomembna lastnost, predvsem pri pridelavi
zrnja
Odporni hibridi imajo močnejše steblo in
pogosto tudi večji delež vlaknin v njem
Odporni hibridi so manj primerni za pridelavo
silaže, ker je njena prebavljivost slabša
Višje rastline (visok nastavek storža) večja
občutljivost
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

10

Odpornost proti boleznim storža
Bolezni storža najbolj pogosto povzročajo glive
iz rodu Fusarium
Okužbe so odvisne od pridelovalnih razmer
(temperatura, vlažnost), kolobarja in
gnojenja
Vpliva tudi genotip koruze in zrelost pri spravilu
Napad koruzne vešče poveča okužbo
Neprimerno skladiščenje (premalo suhi storži ali
zrnje) pospeši razvoj okužbe in tvorbo
mikotoksinov
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

11

Odpornost proti bulavi sneti
Gliva je stalno prisotna v tleh
Najbolj ugodne razmere za razvoj so v vlažnem
in toplem vremenu na njivah z monokulturo
ali ozkim kolobarjem
Gliva praviloma napade poškodovano tkivo
koruze (toča)
Posledica močnejšega napada z bulavo snetjo
je zmanjšana velikost in kakovost pridelka
koruze
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

12

Odpornost proti boleznim listov
Koruzna progavost je najbolj pogosta bolezen
listov
Močan in zgoden napad lahko povzroči
gospodarsko škodo tako na posevkih,
namenjenih pridelavi zrnja kot silaže
Intenzivnost napada se stopnjuje v toplih in
vlažnih rastnih razmerah, na tleh, zasičenih z
vodo, in v slabo prevetrenih legah
Med hibridi so zelo velike razlike v odpornosti
proti koruzni progavosti
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

13

Odpornost proti koruzni vešči in molju
Koruzna vešča pri intenzivnem napadu z
izjedanjem stebla in storžev povzroči
povečan lom rastlin in okuženost storžev s
fuzarijem
Koruzni molj je nevaren škodljivec v toplih
pridelovalnih območjih (Primorska)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

14

Prikaz lastnosti hibridov
Zrelostni razred FAO 100-270 skupaj

Zrelostni razred FAO 270-500 skupaj ter po
lokacijah: Jablje, Maribor in Rakičan
Zrelostni razred FAO 500-700 skupaj ter lokaciji
Ajdovščina in Bilje
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

15

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

16


Slide 8

Opisna sortna lista za koruzo
Predstavitev lastnosti
Jože ILERŠIČ
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
45. mednarodni kmetijsko-živilski sejem,
Gornja Radgona, 29. avgust 2007

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

1

Agronomsko in gospodarsko pomembne
lastnosti hibridov koruze
tip zrnja
 dolžina rastne dobe
 višina rastlin
 pridelek
 odpornost proti lomu in poleganju rastlin
 odpornost proti boleznim storža
 odpornost proti bulavi sneti
 odpornost proti boleznim listov
 odpornost proti koruzni vešči in molju


MKGP, Fitosanitarna uprava RS

2

Tip zrnja









T
Tz
TZ
ZT
Zt
Z

trdinka
trdinka z zelo majhnim izrazom zobatosti
mešani tip s poudarjeno klenostjo
mešani tip s poudarjeno zobatostjo
zobanka z zelo majhnim izrazom klenosti
zobanka

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

3

Hibridi z večjim deležem klenega endosperma
so bolj pogosti v zgodnejših zrelostnih
razredih FAO 100 – 300, v poznejših pa so
zelo redki.
Trdinke in hibridi z mešanim tipom zrnja imajo
praviloma hitrejši in močnejši mladostni
razvoj ali vigor, zato so primerni za težja in
vlažna tla ter za hladnejša pridelovalna
območja.
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

4

Dolžina rastne dobe (zrelostni razred)
Določena po mednarodni klasifikaciji FAO
Vsota aktivnih dnevnih temperatur do zrelosti
Posredno tudi čas metličenja (večje ali manjše
število dni od povprečja standarda Raissa, ki
je 16.7.)
Dober pokazatelj je vlaga zrnja ob spravilu
(spravilo ob vlagi 25 – 30 %)
Po vlagi zrnja med sabo primerljivi le hibridi z
enakim tipom zrnja (počasnejše sproščanje
vlage iz trdink)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

5

Višina rastlin
Višina rastlin (do vrha metlice in do baze storža)
ni pomembnejša gospodarska lastnost (relat.
na standarde)
Višina narašča z daljšo rastno dobo
Višje rastline imajo običajno več listne mase,
posredno večji potencial za pridelek zrnja in
zelinja
Višje rastline manjša odpornost proti lomu in
poleganju rastlin
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

6

Pridelek
Potencial za velikost pridelka
 genetsko zasnovan
 rezultat vseh agronomskih lastnosti hibridov
(način hibridizacije, tip zrnja)
 zunanjih dejavnikov rasti in razvoja
(vremenske razmere, tla, agrotehnika)
Povečuje se z dolžino rastne dobe oziroma
zrelostnim razredom hibridov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

7

Pridelek
Povprečni pridelek zrnja, izražen v % v
primerjavi s povprečnim pridelkom
standardnih sort (relativni pridelek)
Standardi
FAO do 270
Aljaž oz. Elita
FAO 280-500 Clarica, DK 300 oz. Gavott,
Raissa, Furio)
FAO 500-700 Bc 678
Število podatkov (n) - zanesljivost podatkov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

8

Odpornost proti lomu in poleganju,
boleznim in škodljivcem
Ocene od 0 do 9
0 = ni loma in poleganja (ni bolezenskih znakov
oziroma ni znakov napada)
9 = lom in poleganje večja od 11,1 % (zelo
močni bolezenski znaki oziroma zelo močan
napad)

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

9

Odpornost proti lomu in poleganju
Odpornost proti lomu in poleganju rastlin je zelo
pomembna lastnost, predvsem pri pridelavi
zrnja
Odporni hibridi imajo močnejše steblo in
pogosto tudi večji delež vlaknin v njem
Odporni hibridi so manj primerni za pridelavo
silaže, ker je njena prebavljivost slabša
Višje rastline (visok nastavek storža) večja
občutljivost
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

10

Odpornost proti boleznim storža
Bolezni storža najbolj pogosto povzročajo glive
iz rodu Fusarium
Okužbe so odvisne od pridelovalnih razmer
(temperatura, vlažnost), kolobarja in
gnojenja
Vpliva tudi genotip koruze in zrelost pri spravilu
Napad koruzne vešče poveča okužbo
Neprimerno skladiščenje (premalo suhi storži ali
zrnje) pospeši razvoj okužbe in tvorbo
mikotoksinov
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

11

Odpornost proti bulavi sneti
Gliva je stalno prisotna v tleh
Najbolj ugodne razmere za razvoj so v vlažnem
in toplem vremenu na njivah z monokulturo
ali ozkim kolobarjem
Gliva praviloma napade poškodovano tkivo
koruze (toča)
Posledica močnejšega napada z bulavo snetjo
je zmanjšana velikost in kakovost pridelka
koruze
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

12

Odpornost proti boleznim listov
Koruzna progavost je najbolj pogosta bolezen
listov
Močan in zgoden napad lahko povzroči
gospodarsko škodo tako na posevkih,
namenjenih pridelavi zrnja kot silaže
Intenzivnost napada se stopnjuje v toplih in
vlažnih rastnih razmerah, na tleh, zasičenih z
vodo, in v slabo prevetrenih legah
Med hibridi so zelo velike razlike v odpornosti
proti koruzni progavosti
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

13

Odpornost proti koruzni vešči in molju
Koruzna vešča pri intenzivnem napadu z
izjedanjem stebla in storžev povzroči
povečan lom rastlin in okuženost storžev s
fuzarijem
Koruzni molj je nevaren škodljivec v toplih
pridelovalnih območjih (Primorska)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

14

Prikaz lastnosti hibridov
Zrelostni razred FAO 100-270 skupaj

Zrelostni razred FAO 270-500 skupaj ter po
lokacijah: Jablje, Maribor in Rakičan
Zrelostni razred FAO 500-700 skupaj ter lokaciji
Ajdovščina in Bilje
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

15

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

16


Slide 9

Opisna sortna lista za koruzo
Predstavitev lastnosti
Jože ILERŠIČ
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
45. mednarodni kmetijsko-živilski sejem,
Gornja Radgona, 29. avgust 2007

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

1

Agronomsko in gospodarsko pomembne
lastnosti hibridov koruze
tip zrnja
 dolžina rastne dobe
 višina rastlin
 pridelek
 odpornost proti lomu in poleganju rastlin
 odpornost proti boleznim storža
 odpornost proti bulavi sneti
 odpornost proti boleznim listov
 odpornost proti koruzni vešči in molju


MKGP, Fitosanitarna uprava RS

2

Tip zrnja









T
Tz
TZ
ZT
Zt
Z

trdinka
trdinka z zelo majhnim izrazom zobatosti
mešani tip s poudarjeno klenostjo
mešani tip s poudarjeno zobatostjo
zobanka z zelo majhnim izrazom klenosti
zobanka

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

3

Hibridi z večjim deležem klenega endosperma
so bolj pogosti v zgodnejših zrelostnih
razredih FAO 100 – 300, v poznejših pa so
zelo redki.
Trdinke in hibridi z mešanim tipom zrnja imajo
praviloma hitrejši in močnejši mladostni
razvoj ali vigor, zato so primerni za težja in
vlažna tla ter za hladnejša pridelovalna
območja.
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

4

Dolžina rastne dobe (zrelostni razred)
Določena po mednarodni klasifikaciji FAO
Vsota aktivnih dnevnih temperatur do zrelosti
Posredno tudi čas metličenja (večje ali manjše
število dni od povprečja standarda Raissa, ki
je 16.7.)
Dober pokazatelj je vlaga zrnja ob spravilu
(spravilo ob vlagi 25 – 30 %)
Po vlagi zrnja med sabo primerljivi le hibridi z
enakim tipom zrnja (počasnejše sproščanje
vlage iz trdink)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

5

Višina rastlin
Višina rastlin (do vrha metlice in do baze storža)
ni pomembnejša gospodarska lastnost (relat.
na standarde)
Višina narašča z daljšo rastno dobo
Višje rastline imajo običajno več listne mase,
posredno večji potencial za pridelek zrnja in
zelinja
Višje rastline manjša odpornost proti lomu in
poleganju rastlin
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

6

Pridelek
Potencial za velikost pridelka
 genetsko zasnovan
 rezultat vseh agronomskih lastnosti hibridov
(način hibridizacije, tip zrnja)
 zunanjih dejavnikov rasti in razvoja
(vremenske razmere, tla, agrotehnika)
Povečuje se z dolžino rastne dobe oziroma
zrelostnim razredom hibridov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

7

Pridelek
Povprečni pridelek zrnja, izražen v % v
primerjavi s povprečnim pridelkom
standardnih sort (relativni pridelek)
Standardi
FAO do 270
Aljaž oz. Elita
FAO 280-500 Clarica, DK 300 oz. Gavott,
Raissa, Furio)
FAO 500-700 Bc 678
Število podatkov (n) - zanesljivost podatkov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

8

Odpornost proti lomu in poleganju,
boleznim in škodljivcem
Ocene od 0 do 9
0 = ni loma in poleganja (ni bolezenskih znakov
oziroma ni znakov napada)
9 = lom in poleganje večja od 11,1 % (zelo
močni bolezenski znaki oziroma zelo močan
napad)

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

9

Odpornost proti lomu in poleganju
Odpornost proti lomu in poleganju rastlin je zelo
pomembna lastnost, predvsem pri pridelavi
zrnja
Odporni hibridi imajo močnejše steblo in
pogosto tudi večji delež vlaknin v njem
Odporni hibridi so manj primerni za pridelavo
silaže, ker je njena prebavljivost slabša
Višje rastline (visok nastavek storža) večja
občutljivost
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

10

Odpornost proti boleznim storža
Bolezni storža najbolj pogosto povzročajo glive
iz rodu Fusarium
Okužbe so odvisne od pridelovalnih razmer
(temperatura, vlažnost), kolobarja in
gnojenja
Vpliva tudi genotip koruze in zrelost pri spravilu
Napad koruzne vešče poveča okužbo
Neprimerno skladiščenje (premalo suhi storži ali
zrnje) pospeši razvoj okužbe in tvorbo
mikotoksinov
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

11

Odpornost proti bulavi sneti
Gliva je stalno prisotna v tleh
Najbolj ugodne razmere za razvoj so v vlažnem
in toplem vremenu na njivah z monokulturo
ali ozkim kolobarjem
Gliva praviloma napade poškodovano tkivo
koruze (toča)
Posledica močnejšega napada z bulavo snetjo
je zmanjšana velikost in kakovost pridelka
koruze
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

12

Odpornost proti boleznim listov
Koruzna progavost je najbolj pogosta bolezen
listov
Močan in zgoden napad lahko povzroči
gospodarsko škodo tako na posevkih,
namenjenih pridelavi zrnja kot silaže
Intenzivnost napada se stopnjuje v toplih in
vlažnih rastnih razmerah, na tleh, zasičenih z
vodo, in v slabo prevetrenih legah
Med hibridi so zelo velike razlike v odpornosti
proti koruzni progavosti
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

13

Odpornost proti koruzni vešči in molju
Koruzna vešča pri intenzivnem napadu z
izjedanjem stebla in storžev povzroči
povečan lom rastlin in okuženost storžev s
fuzarijem
Koruzni molj je nevaren škodljivec v toplih
pridelovalnih območjih (Primorska)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

14

Prikaz lastnosti hibridov
Zrelostni razred FAO 100-270 skupaj

Zrelostni razred FAO 270-500 skupaj ter po
lokacijah: Jablje, Maribor in Rakičan
Zrelostni razred FAO 500-700 skupaj ter lokaciji
Ajdovščina in Bilje
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

15

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

16


Slide 10

Opisna sortna lista za koruzo
Predstavitev lastnosti
Jože ILERŠIČ
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
45. mednarodni kmetijsko-živilski sejem,
Gornja Radgona, 29. avgust 2007

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

1

Agronomsko in gospodarsko pomembne
lastnosti hibridov koruze
tip zrnja
 dolžina rastne dobe
 višina rastlin
 pridelek
 odpornost proti lomu in poleganju rastlin
 odpornost proti boleznim storža
 odpornost proti bulavi sneti
 odpornost proti boleznim listov
 odpornost proti koruzni vešči in molju


MKGP, Fitosanitarna uprava RS

2

Tip zrnja









T
Tz
TZ
ZT
Zt
Z

trdinka
trdinka z zelo majhnim izrazom zobatosti
mešani tip s poudarjeno klenostjo
mešani tip s poudarjeno zobatostjo
zobanka z zelo majhnim izrazom klenosti
zobanka

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

3

Hibridi z večjim deležem klenega endosperma
so bolj pogosti v zgodnejših zrelostnih
razredih FAO 100 – 300, v poznejših pa so
zelo redki.
Trdinke in hibridi z mešanim tipom zrnja imajo
praviloma hitrejši in močnejši mladostni
razvoj ali vigor, zato so primerni za težja in
vlažna tla ter za hladnejša pridelovalna
območja.
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

4

Dolžina rastne dobe (zrelostni razred)
Določena po mednarodni klasifikaciji FAO
Vsota aktivnih dnevnih temperatur do zrelosti
Posredno tudi čas metličenja (večje ali manjše
število dni od povprečja standarda Raissa, ki
je 16.7.)
Dober pokazatelj je vlaga zrnja ob spravilu
(spravilo ob vlagi 25 – 30 %)
Po vlagi zrnja med sabo primerljivi le hibridi z
enakim tipom zrnja (počasnejše sproščanje
vlage iz trdink)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

5

Višina rastlin
Višina rastlin (do vrha metlice in do baze storža)
ni pomembnejša gospodarska lastnost (relat.
na standarde)
Višina narašča z daljšo rastno dobo
Višje rastline imajo običajno več listne mase,
posredno večji potencial za pridelek zrnja in
zelinja
Višje rastline manjša odpornost proti lomu in
poleganju rastlin
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

6

Pridelek
Potencial za velikost pridelka
 genetsko zasnovan
 rezultat vseh agronomskih lastnosti hibridov
(način hibridizacije, tip zrnja)
 zunanjih dejavnikov rasti in razvoja
(vremenske razmere, tla, agrotehnika)
Povečuje se z dolžino rastne dobe oziroma
zrelostnim razredom hibridov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

7

Pridelek
Povprečni pridelek zrnja, izražen v % v
primerjavi s povprečnim pridelkom
standardnih sort (relativni pridelek)
Standardi
FAO do 270
Aljaž oz. Elita
FAO 280-500 Clarica, DK 300 oz. Gavott,
Raissa, Furio)
FAO 500-700 Bc 678
Število podatkov (n) - zanesljivost podatkov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

8

Odpornost proti lomu in poleganju,
boleznim in škodljivcem
Ocene od 0 do 9
0 = ni loma in poleganja (ni bolezenskih znakov
oziroma ni znakov napada)
9 = lom in poleganje večja od 11,1 % (zelo
močni bolezenski znaki oziroma zelo močan
napad)

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

9

Odpornost proti lomu in poleganju
Odpornost proti lomu in poleganju rastlin je zelo
pomembna lastnost, predvsem pri pridelavi
zrnja
Odporni hibridi imajo močnejše steblo in
pogosto tudi večji delež vlaknin v njem
Odporni hibridi so manj primerni za pridelavo
silaže, ker je njena prebavljivost slabša
Višje rastline (visok nastavek storža) večja
občutljivost
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

10

Odpornost proti boleznim storža
Bolezni storža najbolj pogosto povzročajo glive
iz rodu Fusarium
Okužbe so odvisne od pridelovalnih razmer
(temperatura, vlažnost), kolobarja in
gnojenja
Vpliva tudi genotip koruze in zrelost pri spravilu
Napad koruzne vešče poveča okužbo
Neprimerno skladiščenje (premalo suhi storži ali
zrnje) pospeši razvoj okužbe in tvorbo
mikotoksinov
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

11

Odpornost proti bulavi sneti
Gliva je stalno prisotna v tleh
Najbolj ugodne razmere za razvoj so v vlažnem
in toplem vremenu na njivah z monokulturo
ali ozkim kolobarjem
Gliva praviloma napade poškodovano tkivo
koruze (toča)
Posledica močnejšega napada z bulavo snetjo
je zmanjšana velikost in kakovost pridelka
koruze
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

12

Odpornost proti boleznim listov
Koruzna progavost je najbolj pogosta bolezen
listov
Močan in zgoden napad lahko povzroči
gospodarsko škodo tako na posevkih,
namenjenih pridelavi zrnja kot silaže
Intenzivnost napada se stopnjuje v toplih in
vlažnih rastnih razmerah, na tleh, zasičenih z
vodo, in v slabo prevetrenih legah
Med hibridi so zelo velike razlike v odpornosti
proti koruzni progavosti
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

13

Odpornost proti koruzni vešči in molju
Koruzna vešča pri intenzivnem napadu z
izjedanjem stebla in storžev povzroči
povečan lom rastlin in okuženost storžev s
fuzarijem
Koruzni molj je nevaren škodljivec v toplih
pridelovalnih območjih (Primorska)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

14

Prikaz lastnosti hibridov
Zrelostni razred FAO 100-270 skupaj

Zrelostni razred FAO 270-500 skupaj ter po
lokacijah: Jablje, Maribor in Rakičan
Zrelostni razred FAO 500-700 skupaj ter lokaciji
Ajdovščina in Bilje
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

15

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

16


Slide 11

Opisna sortna lista za koruzo
Predstavitev lastnosti
Jože ILERŠIČ
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
45. mednarodni kmetijsko-živilski sejem,
Gornja Radgona, 29. avgust 2007

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

1

Agronomsko in gospodarsko pomembne
lastnosti hibridov koruze
tip zrnja
 dolžina rastne dobe
 višina rastlin
 pridelek
 odpornost proti lomu in poleganju rastlin
 odpornost proti boleznim storža
 odpornost proti bulavi sneti
 odpornost proti boleznim listov
 odpornost proti koruzni vešči in molju


MKGP, Fitosanitarna uprava RS

2

Tip zrnja









T
Tz
TZ
ZT
Zt
Z

trdinka
trdinka z zelo majhnim izrazom zobatosti
mešani tip s poudarjeno klenostjo
mešani tip s poudarjeno zobatostjo
zobanka z zelo majhnim izrazom klenosti
zobanka

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

3

Hibridi z večjim deležem klenega endosperma
so bolj pogosti v zgodnejših zrelostnih
razredih FAO 100 – 300, v poznejših pa so
zelo redki.
Trdinke in hibridi z mešanim tipom zrnja imajo
praviloma hitrejši in močnejši mladostni
razvoj ali vigor, zato so primerni za težja in
vlažna tla ter za hladnejša pridelovalna
območja.
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

4

Dolžina rastne dobe (zrelostni razred)
Določena po mednarodni klasifikaciji FAO
Vsota aktivnih dnevnih temperatur do zrelosti
Posredno tudi čas metličenja (večje ali manjše
število dni od povprečja standarda Raissa, ki
je 16.7.)
Dober pokazatelj je vlaga zrnja ob spravilu
(spravilo ob vlagi 25 – 30 %)
Po vlagi zrnja med sabo primerljivi le hibridi z
enakim tipom zrnja (počasnejše sproščanje
vlage iz trdink)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

5

Višina rastlin
Višina rastlin (do vrha metlice in do baze storža)
ni pomembnejša gospodarska lastnost (relat.
na standarde)
Višina narašča z daljšo rastno dobo
Višje rastline imajo običajno več listne mase,
posredno večji potencial za pridelek zrnja in
zelinja
Višje rastline manjša odpornost proti lomu in
poleganju rastlin
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

6

Pridelek
Potencial za velikost pridelka
 genetsko zasnovan
 rezultat vseh agronomskih lastnosti hibridov
(način hibridizacije, tip zrnja)
 zunanjih dejavnikov rasti in razvoja
(vremenske razmere, tla, agrotehnika)
Povečuje se z dolžino rastne dobe oziroma
zrelostnim razredom hibridov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

7

Pridelek
Povprečni pridelek zrnja, izražen v % v
primerjavi s povprečnim pridelkom
standardnih sort (relativni pridelek)
Standardi
FAO do 270
Aljaž oz. Elita
FAO 280-500 Clarica, DK 300 oz. Gavott,
Raissa, Furio)
FAO 500-700 Bc 678
Število podatkov (n) - zanesljivost podatkov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

8

Odpornost proti lomu in poleganju,
boleznim in škodljivcem
Ocene od 0 do 9
0 = ni loma in poleganja (ni bolezenskih znakov
oziroma ni znakov napada)
9 = lom in poleganje večja od 11,1 % (zelo
močni bolezenski znaki oziroma zelo močan
napad)

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

9

Odpornost proti lomu in poleganju
Odpornost proti lomu in poleganju rastlin je zelo
pomembna lastnost, predvsem pri pridelavi
zrnja
Odporni hibridi imajo močnejše steblo in
pogosto tudi večji delež vlaknin v njem
Odporni hibridi so manj primerni za pridelavo
silaže, ker je njena prebavljivost slabša
Višje rastline (visok nastavek storža) večja
občutljivost
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

10

Odpornost proti boleznim storža
Bolezni storža najbolj pogosto povzročajo glive
iz rodu Fusarium
Okužbe so odvisne od pridelovalnih razmer
(temperatura, vlažnost), kolobarja in
gnojenja
Vpliva tudi genotip koruze in zrelost pri spravilu
Napad koruzne vešče poveča okužbo
Neprimerno skladiščenje (premalo suhi storži ali
zrnje) pospeši razvoj okužbe in tvorbo
mikotoksinov
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

11

Odpornost proti bulavi sneti
Gliva je stalno prisotna v tleh
Najbolj ugodne razmere za razvoj so v vlažnem
in toplem vremenu na njivah z monokulturo
ali ozkim kolobarjem
Gliva praviloma napade poškodovano tkivo
koruze (toča)
Posledica močnejšega napada z bulavo snetjo
je zmanjšana velikost in kakovost pridelka
koruze
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

12

Odpornost proti boleznim listov
Koruzna progavost je najbolj pogosta bolezen
listov
Močan in zgoden napad lahko povzroči
gospodarsko škodo tako na posevkih,
namenjenih pridelavi zrnja kot silaže
Intenzivnost napada se stopnjuje v toplih in
vlažnih rastnih razmerah, na tleh, zasičenih z
vodo, in v slabo prevetrenih legah
Med hibridi so zelo velike razlike v odpornosti
proti koruzni progavosti
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

13

Odpornost proti koruzni vešči in molju
Koruzna vešča pri intenzivnem napadu z
izjedanjem stebla in storžev povzroči
povečan lom rastlin in okuženost storžev s
fuzarijem
Koruzni molj je nevaren škodljivec v toplih
pridelovalnih območjih (Primorska)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

14

Prikaz lastnosti hibridov
Zrelostni razred FAO 100-270 skupaj

Zrelostni razred FAO 270-500 skupaj ter po
lokacijah: Jablje, Maribor in Rakičan
Zrelostni razred FAO 500-700 skupaj ter lokaciji
Ajdovščina in Bilje
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

15

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

16


Slide 12

Opisna sortna lista za koruzo
Predstavitev lastnosti
Jože ILERŠIČ
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
45. mednarodni kmetijsko-živilski sejem,
Gornja Radgona, 29. avgust 2007

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

1

Agronomsko in gospodarsko pomembne
lastnosti hibridov koruze
tip zrnja
 dolžina rastne dobe
 višina rastlin
 pridelek
 odpornost proti lomu in poleganju rastlin
 odpornost proti boleznim storža
 odpornost proti bulavi sneti
 odpornost proti boleznim listov
 odpornost proti koruzni vešči in molju


MKGP, Fitosanitarna uprava RS

2

Tip zrnja









T
Tz
TZ
ZT
Zt
Z

trdinka
trdinka z zelo majhnim izrazom zobatosti
mešani tip s poudarjeno klenostjo
mešani tip s poudarjeno zobatostjo
zobanka z zelo majhnim izrazom klenosti
zobanka

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

3

Hibridi z večjim deležem klenega endosperma
so bolj pogosti v zgodnejših zrelostnih
razredih FAO 100 – 300, v poznejših pa so
zelo redki.
Trdinke in hibridi z mešanim tipom zrnja imajo
praviloma hitrejši in močnejši mladostni
razvoj ali vigor, zato so primerni za težja in
vlažna tla ter za hladnejša pridelovalna
območja.
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

4

Dolžina rastne dobe (zrelostni razred)
Določena po mednarodni klasifikaciji FAO
Vsota aktivnih dnevnih temperatur do zrelosti
Posredno tudi čas metličenja (večje ali manjše
število dni od povprečja standarda Raissa, ki
je 16.7.)
Dober pokazatelj je vlaga zrnja ob spravilu
(spravilo ob vlagi 25 – 30 %)
Po vlagi zrnja med sabo primerljivi le hibridi z
enakim tipom zrnja (počasnejše sproščanje
vlage iz trdink)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

5

Višina rastlin
Višina rastlin (do vrha metlice in do baze storža)
ni pomembnejša gospodarska lastnost (relat.
na standarde)
Višina narašča z daljšo rastno dobo
Višje rastline imajo običajno več listne mase,
posredno večji potencial za pridelek zrnja in
zelinja
Višje rastline manjša odpornost proti lomu in
poleganju rastlin
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

6

Pridelek
Potencial za velikost pridelka
 genetsko zasnovan
 rezultat vseh agronomskih lastnosti hibridov
(način hibridizacije, tip zrnja)
 zunanjih dejavnikov rasti in razvoja
(vremenske razmere, tla, agrotehnika)
Povečuje se z dolžino rastne dobe oziroma
zrelostnim razredom hibridov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

7

Pridelek
Povprečni pridelek zrnja, izražen v % v
primerjavi s povprečnim pridelkom
standardnih sort (relativni pridelek)
Standardi
FAO do 270
Aljaž oz. Elita
FAO 280-500 Clarica, DK 300 oz. Gavott,
Raissa, Furio)
FAO 500-700 Bc 678
Število podatkov (n) - zanesljivost podatkov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

8

Odpornost proti lomu in poleganju,
boleznim in škodljivcem
Ocene od 0 do 9
0 = ni loma in poleganja (ni bolezenskih znakov
oziroma ni znakov napada)
9 = lom in poleganje večja od 11,1 % (zelo
močni bolezenski znaki oziroma zelo močan
napad)

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

9

Odpornost proti lomu in poleganju
Odpornost proti lomu in poleganju rastlin je zelo
pomembna lastnost, predvsem pri pridelavi
zrnja
Odporni hibridi imajo močnejše steblo in
pogosto tudi večji delež vlaknin v njem
Odporni hibridi so manj primerni za pridelavo
silaže, ker je njena prebavljivost slabša
Višje rastline (visok nastavek storža) večja
občutljivost
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

10

Odpornost proti boleznim storža
Bolezni storža najbolj pogosto povzročajo glive
iz rodu Fusarium
Okužbe so odvisne od pridelovalnih razmer
(temperatura, vlažnost), kolobarja in
gnojenja
Vpliva tudi genotip koruze in zrelost pri spravilu
Napad koruzne vešče poveča okužbo
Neprimerno skladiščenje (premalo suhi storži ali
zrnje) pospeši razvoj okužbe in tvorbo
mikotoksinov
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

11

Odpornost proti bulavi sneti
Gliva je stalno prisotna v tleh
Najbolj ugodne razmere za razvoj so v vlažnem
in toplem vremenu na njivah z monokulturo
ali ozkim kolobarjem
Gliva praviloma napade poškodovano tkivo
koruze (toča)
Posledica močnejšega napada z bulavo snetjo
je zmanjšana velikost in kakovost pridelka
koruze
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

12

Odpornost proti boleznim listov
Koruzna progavost je najbolj pogosta bolezen
listov
Močan in zgoden napad lahko povzroči
gospodarsko škodo tako na posevkih,
namenjenih pridelavi zrnja kot silaže
Intenzivnost napada se stopnjuje v toplih in
vlažnih rastnih razmerah, na tleh, zasičenih z
vodo, in v slabo prevetrenih legah
Med hibridi so zelo velike razlike v odpornosti
proti koruzni progavosti
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

13

Odpornost proti koruzni vešči in molju
Koruzna vešča pri intenzivnem napadu z
izjedanjem stebla in storžev povzroči
povečan lom rastlin in okuženost storžev s
fuzarijem
Koruzni molj je nevaren škodljivec v toplih
pridelovalnih območjih (Primorska)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

14

Prikaz lastnosti hibridov
Zrelostni razred FAO 100-270 skupaj

Zrelostni razred FAO 270-500 skupaj ter po
lokacijah: Jablje, Maribor in Rakičan
Zrelostni razred FAO 500-700 skupaj ter lokaciji
Ajdovščina in Bilje
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

15

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

16


Slide 13

Opisna sortna lista za koruzo
Predstavitev lastnosti
Jože ILERŠIČ
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
45. mednarodni kmetijsko-živilski sejem,
Gornja Radgona, 29. avgust 2007

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

1

Agronomsko in gospodarsko pomembne
lastnosti hibridov koruze
tip zrnja
 dolžina rastne dobe
 višina rastlin
 pridelek
 odpornost proti lomu in poleganju rastlin
 odpornost proti boleznim storža
 odpornost proti bulavi sneti
 odpornost proti boleznim listov
 odpornost proti koruzni vešči in molju


MKGP, Fitosanitarna uprava RS

2

Tip zrnja









T
Tz
TZ
ZT
Zt
Z

trdinka
trdinka z zelo majhnim izrazom zobatosti
mešani tip s poudarjeno klenostjo
mešani tip s poudarjeno zobatostjo
zobanka z zelo majhnim izrazom klenosti
zobanka

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

3

Hibridi z večjim deležem klenega endosperma
so bolj pogosti v zgodnejših zrelostnih
razredih FAO 100 – 300, v poznejših pa so
zelo redki.
Trdinke in hibridi z mešanim tipom zrnja imajo
praviloma hitrejši in močnejši mladostni
razvoj ali vigor, zato so primerni za težja in
vlažna tla ter za hladnejša pridelovalna
območja.
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

4

Dolžina rastne dobe (zrelostni razred)
Določena po mednarodni klasifikaciji FAO
Vsota aktivnih dnevnih temperatur do zrelosti
Posredno tudi čas metličenja (večje ali manjše
število dni od povprečja standarda Raissa, ki
je 16.7.)
Dober pokazatelj je vlaga zrnja ob spravilu
(spravilo ob vlagi 25 – 30 %)
Po vlagi zrnja med sabo primerljivi le hibridi z
enakim tipom zrnja (počasnejše sproščanje
vlage iz trdink)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

5

Višina rastlin
Višina rastlin (do vrha metlice in do baze storža)
ni pomembnejša gospodarska lastnost (relat.
na standarde)
Višina narašča z daljšo rastno dobo
Višje rastline imajo običajno več listne mase,
posredno večji potencial za pridelek zrnja in
zelinja
Višje rastline manjša odpornost proti lomu in
poleganju rastlin
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

6

Pridelek
Potencial za velikost pridelka
 genetsko zasnovan
 rezultat vseh agronomskih lastnosti hibridov
(način hibridizacije, tip zrnja)
 zunanjih dejavnikov rasti in razvoja
(vremenske razmere, tla, agrotehnika)
Povečuje se z dolžino rastne dobe oziroma
zrelostnim razredom hibridov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

7

Pridelek
Povprečni pridelek zrnja, izražen v % v
primerjavi s povprečnim pridelkom
standardnih sort (relativni pridelek)
Standardi
FAO do 270
Aljaž oz. Elita
FAO 280-500 Clarica, DK 300 oz. Gavott,
Raissa, Furio)
FAO 500-700 Bc 678
Število podatkov (n) - zanesljivost podatkov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

8

Odpornost proti lomu in poleganju,
boleznim in škodljivcem
Ocene od 0 do 9
0 = ni loma in poleganja (ni bolezenskih znakov
oziroma ni znakov napada)
9 = lom in poleganje večja od 11,1 % (zelo
močni bolezenski znaki oziroma zelo močan
napad)

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

9

Odpornost proti lomu in poleganju
Odpornost proti lomu in poleganju rastlin je zelo
pomembna lastnost, predvsem pri pridelavi
zrnja
Odporni hibridi imajo močnejše steblo in
pogosto tudi večji delež vlaknin v njem
Odporni hibridi so manj primerni za pridelavo
silaže, ker je njena prebavljivost slabša
Višje rastline (visok nastavek storža) večja
občutljivost
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

10

Odpornost proti boleznim storža
Bolezni storža najbolj pogosto povzročajo glive
iz rodu Fusarium
Okužbe so odvisne od pridelovalnih razmer
(temperatura, vlažnost), kolobarja in
gnojenja
Vpliva tudi genotip koruze in zrelost pri spravilu
Napad koruzne vešče poveča okužbo
Neprimerno skladiščenje (premalo suhi storži ali
zrnje) pospeši razvoj okužbe in tvorbo
mikotoksinov
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

11

Odpornost proti bulavi sneti
Gliva je stalno prisotna v tleh
Najbolj ugodne razmere za razvoj so v vlažnem
in toplem vremenu na njivah z monokulturo
ali ozkim kolobarjem
Gliva praviloma napade poškodovano tkivo
koruze (toča)
Posledica močnejšega napada z bulavo snetjo
je zmanjšana velikost in kakovost pridelka
koruze
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

12

Odpornost proti boleznim listov
Koruzna progavost je najbolj pogosta bolezen
listov
Močan in zgoden napad lahko povzroči
gospodarsko škodo tako na posevkih,
namenjenih pridelavi zrnja kot silaže
Intenzivnost napada se stopnjuje v toplih in
vlažnih rastnih razmerah, na tleh, zasičenih z
vodo, in v slabo prevetrenih legah
Med hibridi so zelo velike razlike v odpornosti
proti koruzni progavosti
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

13

Odpornost proti koruzni vešči in molju
Koruzna vešča pri intenzivnem napadu z
izjedanjem stebla in storžev povzroči
povečan lom rastlin in okuženost storžev s
fuzarijem
Koruzni molj je nevaren škodljivec v toplih
pridelovalnih območjih (Primorska)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

14

Prikaz lastnosti hibridov
Zrelostni razred FAO 100-270 skupaj

Zrelostni razred FAO 270-500 skupaj ter po
lokacijah: Jablje, Maribor in Rakičan
Zrelostni razred FAO 500-700 skupaj ter lokaciji
Ajdovščina in Bilje
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

15

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

16


Slide 14

Opisna sortna lista za koruzo
Predstavitev lastnosti
Jože ILERŠIČ
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
45. mednarodni kmetijsko-živilski sejem,
Gornja Radgona, 29. avgust 2007

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

1

Agronomsko in gospodarsko pomembne
lastnosti hibridov koruze
tip zrnja
 dolžina rastne dobe
 višina rastlin
 pridelek
 odpornost proti lomu in poleganju rastlin
 odpornost proti boleznim storža
 odpornost proti bulavi sneti
 odpornost proti boleznim listov
 odpornost proti koruzni vešči in molju


MKGP, Fitosanitarna uprava RS

2

Tip zrnja









T
Tz
TZ
ZT
Zt
Z

trdinka
trdinka z zelo majhnim izrazom zobatosti
mešani tip s poudarjeno klenostjo
mešani tip s poudarjeno zobatostjo
zobanka z zelo majhnim izrazom klenosti
zobanka

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

3

Hibridi z večjim deležem klenega endosperma
so bolj pogosti v zgodnejših zrelostnih
razredih FAO 100 – 300, v poznejših pa so
zelo redki.
Trdinke in hibridi z mešanim tipom zrnja imajo
praviloma hitrejši in močnejši mladostni
razvoj ali vigor, zato so primerni za težja in
vlažna tla ter za hladnejša pridelovalna
območja.
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

4

Dolžina rastne dobe (zrelostni razred)
Določena po mednarodni klasifikaciji FAO
Vsota aktivnih dnevnih temperatur do zrelosti
Posredno tudi čas metličenja (večje ali manjše
število dni od povprečja standarda Raissa, ki
je 16.7.)
Dober pokazatelj je vlaga zrnja ob spravilu
(spravilo ob vlagi 25 – 30 %)
Po vlagi zrnja med sabo primerljivi le hibridi z
enakim tipom zrnja (počasnejše sproščanje
vlage iz trdink)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

5

Višina rastlin
Višina rastlin (do vrha metlice in do baze storža)
ni pomembnejša gospodarska lastnost (relat.
na standarde)
Višina narašča z daljšo rastno dobo
Višje rastline imajo običajno več listne mase,
posredno večji potencial za pridelek zrnja in
zelinja
Višje rastline manjša odpornost proti lomu in
poleganju rastlin
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

6

Pridelek
Potencial za velikost pridelka
 genetsko zasnovan
 rezultat vseh agronomskih lastnosti hibridov
(način hibridizacije, tip zrnja)
 zunanjih dejavnikov rasti in razvoja
(vremenske razmere, tla, agrotehnika)
Povečuje se z dolžino rastne dobe oziroma
zrelostnim razredom hibridov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

7

Pridelek
Povprečni pridelek zrnja, izražen v % v
primerjavi s povprečnim pridelkom
standardnih sort (relativni pridelek)
Standardi
FAO do 270
Aljaž oz. Elita
FAO 280-500 Clarica, DK 300 oz. Gavott,
Raissa, Furio)
FAO 500-700 Bc 678
Število podatkov (n) - zanesljivost podatkov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

8

Odpornost proti lomu in poleganju,
boleznim in škodljivcem
Ocene od 0 do 9
0 = ni loma in poleganja (ni bolezenskih znakov
oziroma ni znakov napada)
9 = lom in poleganje večja od 11,1 % (zelo
močni bolezenski znaki oziroma zelo močan
napad)

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

9

Odpornost proti lomu in poleganju
Odpornost proti lomu in poleganju rastlin je zelo
pomembna lastnost, predvsem pri pridelavi
zrnja
Odporni hibridi imajo močnejše steblo in
pogosto tudi večji delež vlaknin v njem
Odporni hibridi so manj primerni za pridelavo
silaže, ker je njena prebavljivost slabša
Višje rastline (visok nastavek storža) večja
občutljivost
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

10

Odpornost proti boleznim storža
Bolezni storža najbolj pogosto povzročajo glive
iz rodu Fusarium
Okužbe so odvisne od pridelovalnih razmer
(temperatura, vlažnost), kolobarja in
gnojenja
Vpliva tudi genotip koruze in zrelost pri spravilu
Napad koruzne vešče poveča okužbo
Neprimerno skladiščenje (premalo suhi storži ali
zrnje) pospeši razvoj okužbe in tvorbo
mikotoksinov
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

11

Odpornost proti bulavi sneti
Gliva je stalno prisotna v tleh
Najbolj ugodne razmere za razvoj so v vlažnem
in toplem vremenu na njivah z monokulturo
ali ozkim kolobarjem
Gliva praviloma napade poškodovano tkivo
koruze (toča)
Posledica močnejšega napada z bulavo snetjo
je zmanjšana velikost in kakovost pridelka
koruze
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

12

Odpornost proti boleznim listov
Koruzna progavost je najbolj pogosta bolezen
listov
Močan in zgoden napad lahko povzroči
gospodarsko škodo tako na posevkih,
namenjenih pridelavi zrnja kot silaže
Intenzivnost napada se stopnjuje v toplih in
vlažnih rastnih razmerah, na tleh, zasičenih z
vodo, in v slabo prevetrenih legah
Med hibridi so zelo velike razlike v odpornosti
proti koruzni progavosti
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

13

Odpornost proti koruzni vešči in molju
Koruzna vešča pri intenzivnem napadu z
izjedanjem stebla in storžev povzroči
povečan lom rastlin in okuženost storžev s
fuzarijem
Koruzni molj je nevaren škodljivec v toplih
pridelovalnih območjih (Primorska)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

14

Prikaz lastnosti hibridov
Zrelostni razred FAO 100-270 skupaj

Zrelostni razred FAO 270-500 skupaj ter po
lokacijah: Jablje, Maribor in Rakičan
Zrelostni razred FAO 500-700 skupaj ter lokaciji
Ajdovščina in Bilje
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

15

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

16


Slide 15

Opisna sortna lista za koruzo
Predstavitev lastnosti
Jože ILERŠIČ
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
45. mednarodni kmetijsko-živilski sejem,
Gornja Radgona, 29. avgust 2007

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

1

Agronomsko in gospodarsko pomembne
lastnosti hibridov koruze
tip zrnja
 dolžina rastne dobe
 višina rastlin
 pridelek
 odpornost proti lomu in poleganju rastlin
 odpornost proti boleznim storža
 odpornost proti bulavi sneti
 odpornost proti boleznim listov
 odpornost proti koruzni vešči in molju


MKGP, Fitosanitarna uprava RS

2

Tip zrnja









T
Tz
TZ
ZT
Zt
Z

trdinka
trdinka z zelo majhnim izrazom zobatosti
mešani tip s poudarjeno klenostjo
mešani tip s poudarjeno zobatostjo
zobanka z zelo majhnim izrazom klenosti
zobanka

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

3

Hibridi z večjim deležem klenega endosperma
so bolj pogosti v zgodnejših zrelostnih
razredih FAO 100 – 300, v poznejših pa so
zelo redki.
Trdinke in hibridi z mešanim tipom zrnja imajo
praviloma hitrejši in močnejši mladostni
razvoj ali vigor, zato so primerni za težja in
vlažna tla ter za hladnejša pridelovalna
območja.
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

4

Dolžina rastne dobe (zrelostni razred)
Določena po mednarodni klasifikaciji FAO
Vsota aktivnih dnevnih temperatur do zrelosti
Posredno tudi čas metličenja (večje ali manjše
število dni od povprečja standarda Raissa, ki
je 16.7.)
Dober pokazatelj je vlaga zrnja ob spravilu
(spravilo ob vlagi 25 – 30 %)
Po vlagi zrnja med sabo primerljivi le hibridi z
enakim tipom zrnja (počasnejše sproščanje
vlage iz trdink)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

5

Višina rastlin
Višina rastlin (do vrha metlice in do baze storža)
ni pomembnejša gospodarska lastnost (relat.
na standarde)
Višina narašča z daljšo rastno dobo
Višje rastline imajo običajno več listne mase,
posredno večji potencial za pridelek zrnja in
zelinja
Višje rastline manjša odpornost proti lomu in
poleganju rastlin
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

6

Pridelek
Potencial za velikost pridelka
 genetsko zasnovan
 rezultat vseh agronomskih lastnosti hibridov
(način hibridizacije, tip zrnja)
 zunanjih dejavnikov rasti in razvoja
(vremenske razmere, tla, agrotehnika)
Povečuje se z dolžino rastne dobe oziroma
zrelostnim razredom hibridov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

7

Pridelek
Povprečni pridelek zrnja, izražen v % v
primerjavi s povprečnim pridelkom
standardnih sort (relativni pridelek)
Standardi
FAO do 270
Aljaž oz. Elita
FAO 280-500 Clarica, DK 300 oz. Gavott,
Raissa, Furio)
FAO 500-700 Bc 678
Število podatkov (n) - zanesljivost podatkov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

8

Odpornost proti lomu in poleganju,
boleznim in škodljivcem
Ocene od 0 do 9
0 = ni loma in poleganja (ni bolezenskih znakov
oziroma ni znakov napada)
9 = lom in poleganje večja od 11,1 % (zelo
močni bolezenski znaki oziroma zelo močan
napad)

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

9

Odpornost proti lomu in poleganju
Odpornost proti lomu in poleganju rastlin je zelo
pomembna lastnost, predvsem pri pridelavi
zrnja
Odporni hibridi imajo močnejše steblo in
pogosto tudi večji delež vlaknin v njem
Odporni hibridi so manj primerni za pridelavo
silaže, ker je njena prebavljivost slabša
Višje rastline (visok nastavek storža) večja
občutljivost
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

10

Odpornost proti boleznim storža
Bolezni storža najbolj pogosto povzročajo glive
iz rodu Fusarium
Okužbe so odvisne od pridelovalnih razmer
(temperatura, vlažnost), kolobarja in
gnojenja
Vpliva tudi genotip koruze in zrelost pri spravilu
Napad koruzne vešče poveča okužbo
Neprimerno skladiščenje (premalo suhi storži ali
zrnje) pospeši razvoj okužbe in tvorbo
mikotoksinov
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

11

Odpornost proti bulavi sneti
Gliva je stalno prisotna v tleh
Najbolj ugodne razmere za razvoj so v vlažnem
in toplem vremenu na njivah z monokulturo
ali ozkim kolobarjem
Gliva praviloma napade poškodovano tkivo
koruze (toča)
Posledica močnejšega napada z bulavo snetjo
je zmanjšana velikost in kakovost pridelka
koruze
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

12

Odpornost proti boleznim listov
Koruzna progavost je najbolj pogosta bolezen
listov
Močan in zgoden napad lahko povzroči
gospodarsko škodo tako na posevkih,
namenjenih pridelavi zrnja kot silaže
Intenzivnost napada se stopnjuje v toplih in
vlažnih rastnih razmerah, na tleh, zasičenih z
vodo, in v slabo prevetrenih legah
Med hibridi so zelo velike razlike v odpornosti
proti koruzni progavosti
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

13

Odpornost proti koruzni vešči in molju
Koruzna vešča pri intenzivnem napadu z
izjedanjem stebla in storžev povzroči
povečan lom rastlin in okuženost storžev s
fuzarijem
Koruzni molj je nevaren škodljivec v toplih
pridelovalnih območjih (Primorska)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

14

Prikaz lastnosti hibridov
Zrelostni razred FAO 100-270 skupaj

Zrelostni razred FAO 270-500 skupaj ter po
lokacijah: Jablje, Maribor in Rakičan
Zrelostni razred FAO 500-700 skupaj ter lokaciji
Ajdovščina in Bilje
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

15

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

16


Slide 16

Opisna sortna lista za koruzo
Predstavitev lastnosti
Jože ILERŠIČ
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
45. mednarodni kmetijsko-živilski sejem,
Gornja Radgona, 29. avgust 2007

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

1

Agronomsko in gospodarsko pomembne
lastnosti hibridov koruze
tip zrnja
 dolžina rastne dobe
 višina rastlin
 pridelek
 odpornost proti lomu in poleganju rastlin
 odpornost proti boleznim storža
 odpornost proti bulavi sneti
 odpornost proti boleznim listov
 odpornost proti koruzni vešči in molju


MKGP, Fitosanitarna uprava RS

2

Tip zrnja









T
Tz
TZ
ZT
Zt
Z

trdinka
trdinka z zelo majhnim izrazom zobatosti
mešani tip s poudarjeno klenostjo
mešani tip s poudarjeno zobatostjo
zobanka z zelo majhnim izrazom klenosti
zobanka

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

3

Hibridi z večjim deležem klenega endosperma
so bolj pogosti v zgodnejših zrelostnih
razredih FAO 100 – 300, v poznejših pa so
zelo redki.
Trdinke in hibridi z mešanim tipom zrnja imajo
praviloma hitrejši in močnejši mladostni
razvoj ali vigor, zato so primerni za težja in
vlažna tla ter za hladnejša pridelovalna
območja.
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

4

Dolžina rastne dobe (zrelostni razred)
Določena po mednarodni klasifikaciji FAO
Vsota aktivnih dnevnih temperatur do zrelosti
Posredno tudi čas metličenja (večje ali manjše
število dni od povprečja standarda Raissa, ki
je 16.7.)
Dober pokazatelj je vlaga zrnja ob spravilu
(spravilo ob vlagi 25 – 30 %)
Po vlagi zrnja med sabo primerljivi le hibridi z
enakim tipom zrnja (počasnejše sproščanje
vlage iz trdink)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

5

Višina rastlin
Višina rastlin (do vrha metlice in do baze storža)
ni pomembnejša gospodarska lastnost (relat.
na standarde)
Višina narašča z daljšo rastno dobo
Višje rastline imajo običajno več listne mase,
posredno večji potencial za pridelek zrnja in
zelinja
Višje rastline manjša odpornost proti lomu in
poleganju rastlin
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

6

Pridelek
Potencial za velikost pridelka
 genetsko zasnovan
 rezultat vseh agronomskih lastnosti hibridov
(način hibridizacije, tip zrnja)
 zunanjih dejavnikov rasti in razvoja
(vremenske razmere, tla, agrotehnika)
Povečuje se z dolžino rastne dobe oziroma
zrelostnim razredom hibridov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

7

Pridelek
Povprečni pridelek zrnja, izražen v % v
primerjavi s povprečnim pridelkom
standardnih sort (relativni pridelek)
Standardi
FAO do 270
Aljaž oz. Elita
FAO 280-500 Clarica, DK 300 oz. Gavott,
Raissa, Furio)
FAO 500-700 Bc 678
Število podatkov (n) - zanesljivost podatkov

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

8

Odpornost proti lomu in poleganju,
boleznim in škodljivcem
Ocene od 0 do 9
0 = ni loma in poleganja (ni bolezenskih znakov
oziroma ni znakov napada)
9 = lom in poleganje večja od 11,1 % (zelo
močni bolezenski znaki oziroma zelo močan
napad)

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

9

Odpornost proti lomu in poleganju
Odpornost proti lomu in poleganju rastlin je zelo
pomembna lastnost, predvsem pri pridelavi
zrnja
Odporni hibridi imajo močnejše steblo in
pogosto tudi večji delež vlaknin v njem
Odporni hibridi so manj primerni za pridelavo
silaže, ker je njena prebavljivost slabša
Višje rastline (visok nastavek storža) večja
občutljivost
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

10

Odpornost proti boleznim storža
Bolezni storža najbolj pogosto povzročajo glive
iz rodu Fusarium
Okužbe so odvisne od pridelovalnih razmer
(temperatura, vlažnost), kolobarja in
gnojenja
Vpliva tudi genotip koruze in zrelost pri spravilu
Napad koruzne vešče poveča okužbo
Neprimerno skladiščenje (premalo suhi storži ali
zrnje) pospeši razvoj okužbe in tvorbo
mikotoksinov
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

11

Odpornost proti bulavi sneti
Gliva je stalno prisotna v tleh
Najbolj ugodne razmere za razvoj so v vlažnem
in toplem vremenu na njivah z monokulturo
ali ozkim kolobarjem
Gliva praviloma napade poškodovano tkivo
koruze (toča)
Posledica močnejšega napada z bulavo snetjo
je zmanjšana velikost in kakovost pridelka
koruze
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

12

Odpornost proti boleznim listov
Koruzna progavost je najbolj pogosta bolezen
listov
Močan in zgoden napad lahko povzroči
gospodarsko škodo tako na posevkih,
namenjenih pridelavi zrnja kot silaže
Intenzivnost napada se stopnjuje v toplih in
vlažnih rastnih razmerah, na tleh, zasičenih z
vodo, in v slabo prevetrenih legah
Med hibridi so zelo velike razlike v odpornosti
proti koruzni progavosti
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

13

Odpornost proti koruzni vešči in molju
Koruzna vešča pri intenzivnem napadu z
izjedanjem stebla in storžev povzroči
povečan lom rastlin in okuženost storžev s
fuzarijem
Koruzni molj je nevaren škodljivec v toplih
pridelovalnih območjih (Primorska)
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

14

Prikaz lastnosti hibridov
Zrelostni razred FAO 100-270 skupaj

Zrelostni razred FAO 270-500 skupaj ter po
lokacijah: Jablje, Maribor in Rakičan
Zrelostni razred FAO 500-700 skupaj ter lokaciji
Ajdovščina in Bilje
MKGP, Fitosanitarna uprava RS

15

MKGP, Fitosanitarna uprava RS

16