Transcript GIBALNI IN TELESNI RAZVOJ SREDNJEŠOLCEV dr. Marjeta Kovač dr. Janko Strel dr. Gregor Jurak dr.

GIBALNI IN TELESNI RAZVOJ
SREDNJEŠOLCEV
dr. Marjeta Kovač
dr. Janko Strel
dr. Gregor Jurak
dr. Gregor Starc
dr. Bojan Leskošek
dr. Maja Bučar Pajek
dr. Mojca Doupona Topić
Fakulteta za šport
Katedra za šolsko športno vzgojo
2007
ZNAČILNOSTI ADOLESCENCE
• Adolescenca – najburnejše obdobje v
človekovem življenju.
• Pri fantih običajno traja od 10. do 22. leta, pri
dekletih pa od 10. do 19. leta (Malina 
Bouchard, 1991; Pangrazi  Darst, 1997).
• Obdobje pubertete je pri fantih daljše;
dekleta tako fiziološko kot socialno prej
dozorijo.
• Zunanji videz deklet se bolj spremeni kot
zunanji videz fantov (Malina in Bouchard, 1991).
ZNAČILNOSTI ADOLESCENCE
• Dekleta dosežejo 98% svoje odrasle višine
pri 16. letih, končna višina pa je dosežena
pri 18. letih (Payne in Isaacs, 1995).
• V povprečju pridobijo od 10. do 19. leta
15,75 kg telesne teže (Payne in Isaacs,
1995).
ZNAČILNOSTI ADOLESCENCE
• Fantje dosežejo končno višino med 20. in 21.
letom (Payne in Isaacs, 1995).
• V povprečju pridobijo od 10. do 22. leta 20,25
kg telesne teže (Payne in Isaacs, 1995).
• Med 16. in 19. letom fantje v Sloveniji
zrastejo v povprečju nekaj več kot 3 cm in
pridobijo nekaj več kot 5 kg telesne mase
(Strel et al., 2003; Strel, Kovač,  Rogelj, 2006).
ZNAČILNOSTI ADOLESCENCE
• V pozni puberteti prihaja pri dekletih do
stagnacije ali celo upada v nekaterih kazalnikih
motoričnega razvoja, posebej v splošni
vzdržljivosti (Brettschneider in Naul, 2004;
Kondrič, 2000; Kovač, 1999; Strel, Kovač in
Rogelj, 2005)
• Za razliko od deklet se rezultati fantov v testih
motoričnih sposobnostih v srednji šoli s starostjo
izboljšujejo (Brettschneider  Naul, 2004;
Kondrič, 2000; Kovač, 1999; Strel, Kovač, 
Rogelj, 2005a).
ZNAČILNOSTI ADOLESCENCE
• Različni raziskovalci ugotavljajo, da se v zadnjih
desetletjih pri mladih izboljšujejo predvsem
rezultati v testih, ki merijo hitro moč nog in
vzdržljivost v moči trebušne muskulature.
• Slabšajo se rezultati v testih, ki merijo
vzdržljivost v moči rok in tekaške
sposobnosti (Nupponen & Huotari, 2002;
Rychtecky, 2004; Strel et al., 2003; Strel, Kovač,
 Jurak, 2004; Westerstahl, 2003, v
Brettschneider  Naul, 2004).
ZNAČILNOSTI ADOLESCENCE
• Obdobje adolescence je obdobje egocentričnosti
(Himberg, Hutchinson, Roussell, 2003).
• Svojo individualnost mladostniki izražajo tudi s
posebnim oblačenjem, obutvijo, frizuro.
• V čustvenem razvoju večkrat prevladuje
izražanje ekstremnih čustev (Caissy, 1994).
• V ospredje stopa predvsem pri dekletih
osredotočenost na zunanji izgled, ki zaradi
vpliva mode zahteva vitko telo, in zaskrbljenost
nad tem, kaj drugi mislijo o njih (Caissy, 1994).
• Pri številnih dekletih (5 do 10%) se pojavljajo
tudi motnje hranjenja (Himberg, Hutchinson in
Roussell, 2003; Strel, Kovač in Rogelj, 2006).
ZNAČILNOSTI ADOLESCENCE
Spremembe v preživljanju prostega časa:
• dekleta so manj gibalno aktivna od fantov
(Brettschneider in Naul, 2004; Jurak idr., 2003; Riddoch
idr., 2003; Woodfield idr., 2002)
• obseg prostočasne gibalne aktivnosti se z
naraščanjem starosti postopno zmanjšuje
(Currie idr., 2004; Engström, 2002; Patriksson,
Augustsson, Eriksson & Stråhlmann, 2003, v
Brettschneider in Naul, 2004, Jurak idr., 2003)
ZNAČILNOSTI ADOLESCENCE
• European Youth Heart Study navaja, da v
devetem letu starosti samo nekaj
odstotkov otrok ne dosega priporočene
dnevne gibalne aktivnosti, v petnajstem
letu pa je takšnih že skoraj 20% fantov in
40% deklet (Riddoch et al., 2004).
ZNAČILNOSTI ADOLESCENCE
Spremembe v preživljanju prostega časa:
• upad gibalne dejavnosti glede na starost 3% letno pri fantih in kar 7% pri dekletih
(Brettschneider in Naul, 2004)
• delež srednješolcev, ki se med poletnimi
počitnicami ne ukvarjajo z nobeno športno
dejavnostjo, se je povečal z 10,6% leta
1993 na 15,2% leta 2004
(Jurak idr., 2003; Strel, Kovač in Jurak, 2004)
Primerjava pogostosti športne aktivnosti
med poletnimi počitnicami glede na starost
(Jurak idr., 2003)
20
19
18
17
nisem se ukvarjal s
športom
16
starost
15
občasno (dvakrat
tedensko najmanj 45
min.)
nekajkrat na teden
14
13
12
vsak dan
11
10
9
8
0%
20%
40%
60%
80%
100%
KAJ VPLIVA NA GIBALNO
UČINKOVITOST
• Predvsem količina in intenzivnost
športne/gibalne dejavnosti.
• Telesna (gibalna) dejavnost – širši pojem
(vsakršno gibanje, npr. hoja po stopnicah,
vrtnarjenje, gospodinjska opravila …)
• Športna dejavnost – ukvarjanje z
dejavnostmi, ki imajo značaj športa
Gibalno dejavnost pogojujejo trije dejavniki
(model Sallis & Owen, 1999):
intrapersonalni
(biološki, psihološki in
vedenjski vplivi)
okoljski
(dostopnost objektov,
površin za gibanje;
oprema, ponudba okolja …)
socialni
(podpora družine in sovrstnikov;
vloga pedagogov)
KAJ VPLIVA NA GIBALNO
DEJAVNOST
Med temi dejavniki obstajajo pomembne interakcije:
• Tako so mladi, ki so motorično učinkovitejši, tudi bolj
gibalno dejavni (Jurak e tal., 2003).
• Poznano je tudi, da so mladi iz družin z nižjim
socialnim statusom manj telesno dejavni in se v
manjši meri ukvarjajo s športom v prostem času.
• Na količino prostočasne gibalne dejavnosti
pomembno vpliva predvsem stopnja izobrazbe staršev
(Crespo, Ainsworth, Keteyian, Heath, & Smit, 1999;
Jurak et al., 2003; Jurak, 2006; La Torre et al., 2006;
Lowry, Kann, Collins, & Kolbe, 1996; Woodfield et al.,
2002). Pri tem je pomembnejša izobrazba mater.
KAJ VPLIVA NA GIBALNO
DEJAVNOST
• Danes govorimo predvsem o sedečem
življenjskem stilu mladih.
• Tudi v Sloveniji življenjski stil številnih
mladih danes vključuje predvsem
»sedeče« dejavnosti, kot so »surfanje« po
internetu, telefoniranje, igranje
računalniških iger in gledanje televizije
(Jurak, 2006).
SREDNJEŠOLSKO
IZOBRAŽEVANJE
• V Sloveniji ni obvezno.
• Po obveznem devetletnem šolanju se več
kot 95% populacije vpiše v enega od
srednješolskih programov.
• Šolanje poteka v javnih in zasebnih šolah.
• Povprečen Slovenec ima danes
srednješolsko izobrazbo.
• (Neprestano) poteka prenova
srednješolskih programov.
KAM PO OSNOVNI ŠOLI
srednješolsko
izobraževanje
v Sloveniji
gimnazijsko
(splošno in
strokovno – 4 leta)
srednje strokovno
in tehniško
(4 ali 5 let)
nižje in srednje
poklicno
(2 ali 3 leta)
ŠTEVILO SREDNJIH ŠOL
• šolsko leto 2004/2005 142 srednjih šol 136 javnih in 6 zasebnih.
• v javne šole za srednješolsko
izobraževanje je bilo vpisanih 99 839, v
zasebne pa 2 039 dijakov (Statistične
informacije, 2006).
VPIS V POSAMEZNE VRSTE
PROGRAMOV
45000
40000
35000
30000
Vsi
25000
Moški
20000
ženske
15000
10000
5000
0
2-letni nižji in 3-letni
srednjepoklicni
programi
4- in 5-letni tehniški
programi
gimnazije
RAZLIKE MED MLADIMI
• Povečuje se vpis v gimnazijske programe in
zmanjšuje vpis v poklicne programe.
• Vpis deklet je večji v gimnazijske programe, vpis
fantov pa v poklicne programe.
• Dekleta so učno uspešnejša od fantov, tako v
splošnem učnem uspehu, pri prehodnosti med
razredi kot maturi. (Statistične informacije, 2006;
Peček, Čuk, & Lesar, 2006).
RAZLIKE MED MLADIMI
• Ugotavljamo tudi, da se v zadnjih letih manjšajo razlike
med spoloma (tako pri mladih kot pri odraslih):
v času, ki ga fantje in dekleta namenjajo športni
dejavnosti, in to v prid deklet;
prav tako pa v zadnjih desetih letih dekleta v
prostem času ukvarjajo z vse bolj podobnimi
športi kot fantje,
vse bolj pa so si tudi podobni motivi, zaradi katerih
se ukvarjajo s športom (Jurak, 2006; Strel, Kovač, &
Jurak, 2004).
Srednješolke so v povprečju osmih motoričnih
testov med leti 2000 in 2005 izboljšale svoje
rezultate za 0,52%, pri fantih pa so se ti poslabšali
za 0,26% (Strel, Kovač & Rogelj, 2006).
RAZLIKE MED MLADIMI
• Poznano je, da se srednješolci, ki obiskujejo
različne tipe šolskih programov, med seboj
razlikujejo v:
- motorični učinkovitosti (Strel, Kovač &
Rogelj, 2005; Westerstahl, 2003),
- akademskih dosežkih,
- socio-kulturnih dejavnikih okolja, v katerem
živijo,
- posebej pa še po stopnji izobrazbe njihovih
staršev (Gabrijelčič Blenkuš, 2001; Peček,
Čuk, & Lesar, 2006).
RAZLIKE MED MLADIMI
Slovenska raziskava:
• Srednješolci se vpisujejo v različne programe v
največji meri glede na socialni status družine, iz
katere prihajajo (Peček, Čuk, Lesar, 2006).
• Avtorji navajajo, da se razlike med učenci, ki
izhajajo iz izobrazbe njihovih staršev, ohranjajo
tudi pri vpisu v srednjo šolo: otroci staršev z
nižjo izobrazbo se vpisujejo v krajše
srednješolske programe, otroci staršev z višjo
izobrazbo pa v časovno daljše programe.
RAZLIKE MED MLADIMI
• Poznano pa je, da je v obdobju odraslosti
vrsta in pogostost športne dejavnosti v
največji meri odvisna od izobrazbe in
socialnega statusa posameznika; tako
ugotavljamo, da se višje izobraženi, ki se
uvrščajo v višji socialni sloj, statistično
značilno pogosteje ukvarjajo s športom v
prostem času (Kovač, Doupona Topič,
Bučar Pajek, 2005).
OBVEZNA ŠPORTNA VZGOJA
Tedensko
število ur ŠV
gimnazije
3 ure tedensko
(135 minut)
srednje tehniško
2 ali 3 ure tedensko
(90 ali 135 minut)
poklicno
1 do 3 ure tedensko
(45 do 135 minut)
KOLIKO ŠPORTNE DEJAVNOSTI
• Žal je obvezna športna vzgoja v šolah za
velik del mladih v Sloveniji edina športna
dejavnost, ki se je udeležujejo. To
posebej velja prav za mlade, ki obiskujejo
poklicne šole (Jurak et al., 2003).
• V Sloveniji poteka prenova
srednješolskega izobraževanja, ki
predvideva manjše tedensko število ur
športne vzgoje (težnja, ki je opazna tudi
drugod v Evropi - Hardman, 2002).
KOLIKO ŠPORTNE DEJAVNOSTI
• Največji paradoks prenove je
zmanjševanje števila ur tistim, ki jim
je obvezna športna vzgoja edina
telesna dejavnost v tem obdobju.
• Zgledi sveta kažejo na nevarnost tudi
pri prenosu obveznih ur v izbirni
del programa (zgledi Avstralije,
Kanade)
CILJI RAZISKAVE
(Kovač, Leskošek, Strel, 2006)
• analizirati, kakšne so razlike v telesnih
značilnostih in gibalnih sposobnostih
srednješolcev in srednješolk, ki
obiskujejo različne izobraževalne
programe
• če obstajajo statistično značilne razlike,
kaj skupine najbolj loči glede na spol in
glede na šolski program
MERJENCI
STAROST (LETA)
16
17
18
M
Ž
M
Ž
M
Ž
gimnazija
2523
3212
2368
3109
2098
2775
tehnično
2488
1902
2483
1871
2284
1899
poklicno
1306
451
1549
569
1275
520
MERSKE SPREMENLJIVKE
• Podatki športnovzgojnega kartona za
šolsko leto 2004 / 2005
• osnovna statistika, analiza variance, t-test,
diskriminantna analiza
REZULTATI – TELESNA VIŠINA
• dekleta v srednji šoli
sicer še zrastejo, a je
prirastek minimalen
(gimnazija 0,8 cm,
srednjetehnično izobr. 0,7 cm in
poklicno izobraževanje 0,5 cm)
• Razlike med skupinami
so statistično značilne
(absolutno celo 2 cm)
• Rast je dedno
pogojena, a nanjo
vplivajo tudi socioekonomski dejavniki
(dekleta iz poklicnih šol prihajajo
iz socialno-šibkejših družin)
Telesna višina - primerjava različnih izobraževalnih programov dekleta
1670
1665
1660
1655
gimnazije Ž
1650
1645
tehniško izobr. Ž
poklicno izobr. Ž
1640
1635
1630
1625
ATV
ATV
ATV
16. let
17. let
18. let
REZULTATI – TELESNA VIŠINA
• Fantje: Gimnazijci so
višji od drugih dveh
skupin (povprečno za 2 cm).
• Razlike med
skupinami so
statistično značilne.
• Vse tri skupine
dijakov v srednji šoli
še pridobijo na telesni
višini (nekaj več kot 2 cm).
Telesna višina - primerjava različnih srednješolskih
programov - fantje
181
180
179
178
gimnazije M
177
tehniško izobr. M
176
poklicno izobr. M
175
174
173
172
ATV
ATV
ATV
16. let
17. let
18. let
REZULTATI – TELESNA TEŽA
• Dekleta pridobijo na
telesni teži (v gimnaziji
za 1,1 kg, v
srednjetehničnem
izobraževanju za 1,2 kg,
v poklicnem pa za 1,3
kg).
• Razlike med
skupinami so
statistično značilne,
razen pri 17. letnicah
(p=. 012)
Telesna teža - primerjava različnih izobraževalnih programov dekleta
610
605
600
595
gimnazije Ž
590
tehniško izobr. Ž
585
poklicno izobr. Ž
580
575
570
ATT
ATT
ATT
16. let
17. let
18. let
REZULTATI – TELESNA TEŽA
• Fantje: Ni razlik v
telesni teži med
različnimi programi.
• V treh letih pridobijo
nekaj več kot 3 kg.
Telesna teža - primerjava različnih izobraževalnih programov fantje
74
73
72
71
gimnazije Ž
70
tehniško izobr. Ž
69
poklicno izobr. Ž
68
67
66
65
ATT
ATT
ATT
16. let
17. let
18. let
REZULTATI – PODKOŽNO
MAŠČEVJE
• Količina podkožnega
maščevja pada s
starostjo pri
gimnazijkah in
srednje tehničnem
izobraževanju, ne pa
pri poklicnem
• Najmanj podkožnega
maščevja imajo
gimnazijke (statistično
značilne razlike z obema
drugima skupinama, ni pa
razlik med drugima dvema
skupinama)
Kožna guba nadlahti - primerjava različnih izobraževalnih
programov - dekleta
16,5
16
15,5
gimnazije Ž
tehniško izobr. Ž
15
poklicno izobr. Ž
14,5
14
13,5
AKG
AKG
AKG
16. let
17. let
18. let
REZULTATI – PODKOŽNO
MAŠČEVJE
• Količina
podkožnega
maščevja pada s
starostjo pri vseh
treh skupinah.
• Najmanj
podkožnega
maščevja imajo pri
17. in 18. letih
gimnazijci.
Kožna guba nadlahti - primerjava med različnimi
srednješolskimi programi
11
10,8
10,6
10,4
gimnazije M
tehniško izobr. M
10,2
poklicno izobr. M
10
9,8
9,6
9,4
AKG
AKG
AKG
16. let
17. let
18. let
REZULTATI – ATV
• Težko je pojasniti razlike v telesni višini, saj je ta
dedno pogojena (Mišigoj-Duraković  Medved,
2003).
• Na rast vpliva tudi razpoložljivost energijskih snovi
in izločanje rastnega hormona (GH -growth
hormon) ter drugih anabolnih hormonov (MišigojDuraković & Medved, 2003).
• Wright (1987) navaja, da se otroci iz družin z
višjim socialnim statusom razvijajo in rastejo
hitreje od tistih, ki živijo v družinah z nižjim
socialnim statusom.
REZULTATI – ATV
• Dijaki poklicnega izobraževanja prihajajo iz
okolja, kjer imajo starši nižjo izobrazbo
(Peček, Čuk, & Lesar, 2006), s tem pa tudi
nižje dohodke (Kovač, Starc in Doupona
Topič, 2005).
• Po podatkih Gabrijelčič Blenkuš (2000;
2001) se ti dijaki prehranjujejo manj
kakovostno in bolj neredno od dijakov, ki
obiskujejo štiriletne izobraževalne
programe.
REZULTATI – ATT IN AKG
• Dijaki se na splošno prehranjujejo slabše kot
osnovnošolci: nimajo ustaljenega
prehranjevalnega ritma, opuščajo predvsem
zajtrk, dekleta pa tudi večerjo (Gabrijelčič Blenkuš,
2000).
• Na splošno se dekleta prehranjujejo bolj zdravo
od fantov (zaužijejo več mleka in mlečnih izdelkov
ter več sadja in zelenjave).
• Najbolj izstopajo dijaki poklicnih šol, katerih obroki
so tudi najslabše kakovosti (Gabrijelčič Blenkuš,
2000). Zanje je značilno, da imajo manj znanja o
zdravem prehranjevanju, bolj pogosto kadijo, niso
zadovoljni s svojo telesno težo, manj so telesno
dejavni, dekleta pa ponoči še manj spijo.
REZULTATI – ATT IN AKG
• Vse to povzroča enega največjih problemov
sodobnega sveta – povečano telesno težo in
debelost.
• Paradoks sodobnega sveta: Povečana
telesna teža in debelost sta v razvitih državah
značilnost siromašnejšega dela
prebivalstva (Currie et al., 2004).
TELESNA TEŽA – PROBLEM
DANAŠNJEGA SVETA
Odstotki povprečnih sprememb telesnih značilnosti otrok in mladine od 7. do
19. leta starosti v obdobju med 1990 in 2000
Področje
merjenja
Moški
Ženske
Skupaj
ATV
0.87%
0.57%
0.72%
ATT
4.5%
2.5%
3.5%
AKG
4.2%
3.1%
3.7%
REZULTATI – ATT IN AKG
Evropske raziskave (Brettschneider in Naul, 2004;
Currie et al. (2004) kažejo, da so prehranjevalne
navade adolescentov statistično značilno različne
med različnimi socialnimi skupinami:
- Odstotek optimalnih prehranjevalnih navad je
značilno višji pri mladih iz družin z višjim
socialnim statusom.
- Otroci iz tistih družin, kjer imajo starši nižjo
stopnjo izobrazbe, se prehranjujejo s hrano
slabše kakovosti kot otroci iz družin staršev z
višjo izobrazbo.
REZULTATI – ATT IN AKG
-
-
Slabše prehranjevalne navade imajo tudi otroci,
katerih starši so prekomerno težki in gibalno
neaktivni.
Številne raziskave v Ameriki in zahodni Evropi
kažejo, da imajo otroci iz družin priseljencev,
posebej tisti, ki pripadajo drugim kulturam,
slabše prehranjevalne navade.
ITM (fantje in dekleta od 6. do 20. leta v letih 1986 – 2006)
Vir: Strel, Kovač, Leskošek, 2007
% overweight/obese (whole generation) by sex
20,0%
18,0%
16,0%
14,0%
12,0%
10,0%
8,0%
6,0%
4,0%
2,0%
0,0%
1986
1988
1990
1992
Boys overweight
1994
1996
Girls overweight
1998
2000
Boys obese
2002
Girls obese
2004
2006
GIBALNI RAZVOJ - DEKLETA
• Najboljše rezultate v vseh starostnih
obdobjih dosegajo gimnazijke, prav tako
pa so rezultati dijakinj srednje-tehničnega
izobraževanja boljši od rezultatov dijakinj,
ki obiskujejo poklicno izobraževanje
(razlike so statistično značilne v vseh
testih in med vsemi starostnimi
skupinami).
GIBALNI RAZVOJ - DEKLETA
• S starostjo se rezultati v največji meri
predvsem pri gimnazijkah zboljšujejo,
nekoliko bolj pa varirajo pri poklicnih šolah.
• Izstopata le oba teka, saj so v vseh treh
izobraževalnih programih rezultati vsako
leto slabši, in test dotikanje plošče z roko,
kjer se rezultati vsako leto izboljšujejo.
KAJ NAJBOLJ LOČI
POSAMEZNE SKUPINE DEKLET
(Vir: Kovač, Strel, Jurak, 2006)
• Diskriminantna analiza (dve diskriminantni
funkciji)
• V vseh starostnih skupinah prva funkcija
najbolje loči skupino gimnazijk od skupine
dijakinj poklicnih šol, druga diskriminantna
funkcija pa skupino dijakinj
srednjetehniškega izobraževanja od
skupine dijakinj poklicnega izobraževanja.
KAJ NAJBOLJ LOČI
POSAMEZNE SKUPINE DEKLET
• Prvo diskriminantno funkcijo lahko glede na
prevladujoč vpliv motoričnih testov poimenujemo
motorična učinkovitost.
• Drugo diskriminantno funkcijo, ki glede na prvo
funkcijo pojasnjuje le majhen del variance, dobro
opredeljujejo le mere voluminoznosti telesa.
• Vse tri skupine v vseh starostih najbolj ločijo testi
dotikanje plošče z roko, dvig trupa, poligon
nazaj in tek na 600 metrov.
KAJ NAJBOLJ LOČI
POSAMEZNE SKUPINE DEKLET
število ponovitev v 20-ih sek.
dotikanje plošče z roko
48
47
46
45
44
43
42
41
40
39
gimnazije Ž
tehniško izobr. Ž
poklicno izobr. Ž
DPR
DPR
DPR
16. let
17. let
18. let
• Rezultat je odvisen od
sposobnosti za hitro
spreminjajočo se
vključevanje sinergistov in
antagonistov (hitrost
prenosa informacij),
osebnega ritma in
vzporedne obdelave
informacij oziroma
odrejene ravni delovanja
intelektualnih potencialov
za percepcijo, analiziranje
in korigiranje gibanja.
KAJ NAJBOLJ LOČI
POSAMEZNE SKUPINE DEKLET
poligon nazaj
160
140
desetinka sekunde
120
100
80
60
40
20
0
PON
PON
PON
16. let
17. let
18. let
• Obstajajo številni
raziskovalni rezultati o
nizki do srednje visoki
korelaciji med
inteligentnostjo in
gimnazije Ž
izvajanjem motoričnih
tehniško izobr. Ž
nalog, katerih značilnost
poklicno izobr. Ž
so informacijska
kompleksnost in
nenavadna gibanja v
nalogi.
KAJ NAJBOLJ LOČI
POSAMEZNE SKUPINE DEKLET
dvig trupa
60
število ponovitev
50
40
gimnazije Ž
tehniško izobr. Ž
30
poklicno izobr. Ž
20
10
0
DT
DT
DT
16. let
17. let
18. let
• aktivacija mehanizma za
trajanje ekscitacije in
mehanizma za sinergijsko in
tonusno regulacijo
• Oboje je v večji meri povezano
z višjim intelektualnim
potencialom merjencev
(Kovač, 1999; Planinšec in
Strel, 2004).
• Vse testne naloge, ki so
repetitivnega značaja, so v
veliki meri odvisne tudi od
pripravljenosti in motiviranosti
merjenk (ta je večja pri osebah
z boljšim učnim uspehom)
KAJ NAJBOLJ LOČI
POSAMEZNE SKUPINE DEKLET
tek na 600 m
200
195
190
sekunde
185
180
gimnazije Ž
175
tehniško izobr. Ž
170
poklicno izobr. Ž
165
160
155
150
T600
T600
T600
16. let
17. let
18. let
• Rezultat je odvisen od
biofizioloških zmožnosti,
psihosocioloških kazalcev in
tehnike teka. Ker napor ni
nikoli največji, prihaja do izraza
ekonomičnost gibanja (Ušaj,
1996). Dobra medmišična
usklajenost omogoča boljšo
tehniko teka, ta pa manjšo
porabo energije. V veliki meri
pa na rezultat vpliva tudi
motivacija (Šturm in Strel,
1985).
• Razlike med gimnazijkami in
dijakinjami poklicnih šol so
celo več kot 20 sekund.
KAJ NAJBOLJ LOČI
POSAMEZNE SKUPINE DEKLET
• Rezultat je odvisen od
biofizioloških zmožnosti in
psihosocioloških kazalcev. V
veliki meri na rezultat vpliva
motivacija (Šturm in Strel,
1985).
• Razlike med gimnazijkami in
gimnazije Ž
dijakinjami poklicnih šol so
tehniško izobr. Ž
med 14 in 15 sekund.
poklicno izobr. Ž
Vesa v zgibi - primerjava različnih izobraževalnih
programov - dekleta
40
35
30
25
20
15
10
5
0
VZG
VZG
VZG
16. let
17. let
18. let
GIBALNI RAZVOJ - FANTJE
• Najboljše rezultate v vseh starostnih
obdobjih dosegajo gimnazijci, prav tako
pa so rezultati dijakov srednje-tehničnega
izobraževanja boljši od rezultatov dijakov,
ki obiskujejo poklicno izobraževanje.
GIBALNI RAZVOJ - FANTJE
• Glede na starost se v vseh treh skupinah
rezultati v vseh izmerjenih motoričnih
spremenljivkah z leti izboljšujejo, razen
pri testu dvig trupa in 600 metrov, kjer so
pri 18-letnikih nekoliko nižji od rezultatov
sedemnajstletnikov, pri testu vesa v zgibi
pa so pri 18-letnikih rezultati nekoliko
slabši le v skupini gimnazijcev in dijakov
srednje strokovnega in tehničnega
izobraževanja.
GIBALNI RAZVOJ - FANTJE
• Posebej so opazne razlike med skupinami
v obeh testih vzdržljivosti, kjer so rezultati
v teku na 600 metrov pri gimnazijcih za
povprečno 11 sekund boljši kot pri dijakih
poklicnih šol (razlika je vseeno polovico
manjša kot v skupinah deklet), v vesi v
zgibi pa za povprečno 13 sekund.
KAJ NAJBOLJ LOČI
POSAMEZNE SKUPINE FANTOV
(Vir: Kovač, Strel, Leskošek, 2007)
• Multipla analiza variance kaže, da tako
vrsta šole kot starost značilno
pojasnjujeta razlike med dijaki, medtem ko
interakcija med njima ni značilna.
• Pri tem je faktor »vrsta šole« z okoli 8%
pojasnjene variance skoraj dvakrat
pomembnejši od faktorja »starost«.
KAJ NAJBOLJ LOČI
POSAMEZNE SKUPINE FANTOV
• Tudi univariatni testi razlik med skupinami
kažejo, da v morfoloških merah skupine
najbolj ločuje telesna višina (4%
pojasnjene variance).
• Med vsemi merskimi spremenljivkami so
največje razlike med skupinami pri treh
motoričnih testih: dvig trupa, taping z
roko in skok v daljino z mesta (7 do 9%
pojasnjene variance).
RAZLIKE MED FANTI IN DEKLETI
– ATV
(Vir: Leskošek, Kovač, Strel, 2007)
Estimated Marginal Means of atv
vsole
gimn.
sr. tehn.
pokl.
Estimated Marginal Means
180,0
177,5
175,0
172,5
170,0
167,5
165,0
M
Ž
spol
RAZLIKE MED FANTI IN DEKLETI
- ATT
(Vir: Leskošek, Kovač, Strel, 2007)
Estimated Marginal Means of att
vsole
gimn.
sr. tehn.
pokl.
Estimated Marginal Means
72,0
69,0
66,0
63,0
60,0
M
Ž
spol
RAZLIKE MED FANTI IN DEKLETI
- AKG (Vir: Leskošek, Kovač, Strel, 2007)
Estimated Marginal Means of akg
vsole
gimn.
sr. tehn.
pokl.
Estimated Marginal Means
16
15
14
13
12
11
10
M
Ž
spol
RAZLIKE MED FANTI IN DEKLETI
- DPR (Vir: Leskošek, Kovač, Strel, 2007)
Estimated Marginal Means of tap
vsole
gimn.
sr. tehn.
pokl.
Estimated Marginal Means
50
48
46
44
42
M
Ž
spol
RAZLIKE MED FANTI IN DEKLETI
- SDM (Vir: Leskošek, Kovač, Strel, 2007)
Estimated Marginal Means of sdm
vsole
gimn.
sr. tehn.
pokl.
Estimated Marginal Means
230
220
210
200
190
180
170
160
M
Ž
spol
RAZLIKE MED FANTI IN DEKLETI
- PON (Vir: Leskošek, Kovač, Strel, 2007)
Estimated Marginal Means of pon
vsole
gimn.
sr. tehn.
pokl.
Estimated Marginal Means
14,0
12,0
10,0
M
Ž
spol
RAZLIKE MED FANTI IN DEKLETI
- PRE (Vir: Leskošek, Kovač, Strel, 2007)
Estimated Marginal Means
Estimated Marginal Means of pre
vsole
gimn.
sr. tehn.
pokl.
52,5
50
47,5
45
M
Ž
spol
RAZLIKE MED FANTI IN DEKLETI
- DT (Vir: Leskošek, Kovač, Strel, 2007)
Estimated Marginal Means
Estimated Marginal Means of dt
vsole
gimn.
sr. tehn.
pokl.
54
51
48
45
42
M
Ž
spol
RAZLIKE MED FANTI IN DEKLETI
- VZG (Vir: Leskošek, Kovač, Strel, 2007)
Estimated Marginal Means of vzg
vsole
gimn.
sr. tehn.
pokl.
Estimated Marginal Means
60
40
20
M
Ž
spol
RAZLIKE MED FANTI IN DEKLETI
– T60 (Vir: Leskošek, Kovač, Strel, 2007)
Estimated Marginal Means of t60
vsole
gimn.
sr. tehn.
pokl.
Estimated Marginal Means
11,0
10,5
10,0
9,5
9,0
8,5
M
Ž
spol
RAZLIKE MED FANTI IN DEKLETI
– T600 (Vir: Leskošek, Kovač, Strel, 2007)
Estimated Marginal Means of t600
vsole
gimn.
sr. tehn.
pokl.
Estimated Marginal Means
200
190
180
170
160
150
140
130
M
Ž
spol
SKLEP
• Velika neenakosti treh obravnavanih
skupin kaže, da je strokovno
neutemeljeno imeti različno število ur
športne vzgoje v posameznih
izobraževalnih programih.
• Vsako zmanjševanje ur športne vzgoje v
poklicnih šolah pa je eden največjih
paradoksov (beri: strokovnih
spodrsljajev) prenove srednješolskega
izobraževanja.
SKLEP
• Za mnoge srednješolce, posebej tista, ki
obiskujejo poklicne šole, je športna vzgoja
edina oblika gibalne dejavnosti (Jurak
idr., 2003).
• Ta skupina največkrat prihaja iz družin s
slabšimi socialno-ekonomskimi
možnostmi, njihovi straši pa so manj
izobraženi.
SKLEP
• Tudi v obdobju odraslosti so prav manj
izobraženi s slabšim socialnim
položajem manj gibalno aktivni (Kovač,
Starc in Doupona Topič, 2005).
• S tem so prikrajšani za pomembne učinke
športne dejavnosti na zdravje; ustrezna
športna dejavnost v odraslosti lahko
uspešno preprečuje tudi negativne vplive
poklicnih obremenitev (MišigojDuraković idr., 2003).
PREDLAGANI UKREPI
Ustavijo naj se težnje po zmanjševanju ur
športne vzgoje v šoli, kajti
• šolska športna vzgoja ima posebno vlogo, kajti
dostopna je vsem.
• Kljub temu, da se v zadnjih dvajsetih letih vnos
kalorij zmanjšuje, pa povečanje količine časa, ki
ga ljudje presedijo, pomeni, da je ustrezna
dejavnost edino sredstvo, ki lahko nevtralizira
naraščanje deleža predebelih in pretežkih. Za
mlade je športna aktivnost tista, ki jih motivira v
veliko večji meri kot le gibalna dejavnost (hoja
po stopnicah, vrtnarjenje ipd.)
PREDLAGANI UKREPI
Posebna pozornost dekletom
• Razlike med programi so posebej velike pri
dekleti.
• Glede na pomemben vpliv izobrazbe mater na
življenjski stil mladostnikov je treba prav
dijakinjam poklicnih šol pripraviti programe, s
katerimi jih bomo prepričali o osmišljenosti
gibalne dejavnosti.
PREDLAGANI UKREPI
Priporočila zdravnikov namesto opravičil od
športne vadbe.
• Ena kritičnih točk je opravičevanje od športne
vadbe, ki kaže na slabo domišljen sistem (Jurak,
Kovač, Strel, & Starc, 2005). Njegove
pomanjkljivosti so najbolj vidne pri najbolj
tvegani skupini – dijakinjah in udeležencih
poklicnega izobraževanja.
• Menimo, da nihče ne bi smel biti opravičen
športne vzgoje, zdravniki pa bi morali
posredovati športnemu pedagogu priporočila za
vadbo zdravstveno ogroženih učencev.
Število opravičenih ur pri pouku športne vzgoje
letno, ko so učenci sicer obiskovali pouk drugih
predmetov
Opravičilo od športne vadbe pri pouku ŠV
50
%
40
30
20
10
0
št. ur letno
nič
1-5 ur
6-10 ur
11-20 ur
21-30 ur
> 30 ur
OŠ fantje
40,9
45,4
10,4
2,2
0,7
0,4
OŠ dekleta
31,9
50,1
13,6
2,7
0,9
0,9
SŠ fantje
23,9
46,5
17,3
6,2
3,5
2,7
SŠ dekleta
10,5
43,7
28,5
8,4
3,1
5,7
PREDLAGANI UKREPI
Uredi naj se prehrana mladostnikov.
• Šole naj tudi dijakom ponudijo
organizirano in dijakovim potrebam
načrtovano prehrano več dnevnih obrokov,
podobno kot je to urejeno v osnovni šoli.
• Po zgledu prepovedi oglaševanja cigaret
in alkohola bi bilo treba razmisliti tudi o
omejitvi ali prepovedi oglaševanja
nezdrave hrane.
PREDLAGANI UKREPI
Promocija športnega načina življenja.
• Medijska podoba športa je daleč od
resnične. Medijski prostor je preplavljen s
komercialnim športom in vsemi njegovimi
atributi.
• Treba je predstaviti mladim šport na
primeren, njim zanimiv način (sodelovanje
v mednarodnih projektih; šolski projekti).
PREDLAGANI UKREPI
• Odpravljanje in neugodnih dejavnikov
šolskega vsakdana, kot je večurno sedenje,
slab zrak, nered, hrup, dehidracija.
• Poleg sedenja mlade pri pouku še posebej moti
slab zrak in nered.
• Omogočiti varen prihod v šolo peš ali s kolesom.
• Vzrok slabemu počutju je večkrat tudi
pomanjkljiva hidracija, zato naj bo naprava z
vodo v neposredni bližini telovadnice.
PREDLAGANI UKREPI
Poučevanje za razumevanje športa.
• Le od mladostnika, ki bo razumel pomen dela pri
športni vzgoji, lahko pričakujemo, da se bo tudi v
prostem času in v kasnejših starostnih obdobjih
ukvarjal s svojim sposobnostim, željam in
potrebam primerno športno vadbo.
• Poučevanje športne vzgoje mora zato vključevati
posredovanje teoretičnih vsebin, ki pa naj jih
učitelj predstavi ob praktičnem delu. Kot eno od
možnosti smo v Sloveniji v ta namen pripravili
serijo didaktičnih plakatov (Škof et al., 2004).
PREDLAGANI UKREPI
Poudarek vzdržljivostnim športnim
dejavnostim.
• Vzdržljivost in vztrajnost otrok in mladine
je vse manjša, zato je treba posvetiti
posebno pozornost načrtni vadbi in
spodbujanju mladih za vzdržljivostno
vadbo.
• Projektno delo
PREDLAGANI UKREPI
Sistematično spremljanje stanja telesnih
značilnosti in gibalnih sposobnosti
• Individualni pristop
• Predstavitev stanja šole (tudi za več let)
• Primerjava šole s povprečjem države
• Načrt šole, kaj narediti za izboljšanje
stanja
ALI SI NE BOMO S TAKIMI
POTEZAMI ZABILI AVTOGOLA