Transcript sociologija - WordPress.com

sociologija
Opredelitev sociologije kot znanosti
- ima predmet preučevanja
- metode
- že pridobljena znanja (teorije)
- proučevanje modernih družb (od ind. revolucije dalje), pojavov,
procesov, problemov kot npr. migracije, družbeno razslojevanje,
odnosi med različnimi družbenimi skupinami, položaj ženskega
spola…
- sociološki pristop: družbeni vidik posameznikovih odločitev; vpliv
družbe na posameznikovo odločanje in ravnanje (npr. število otrok,
izbira zakonskega partnerja)
- išče splošne zakonitosti v družbenem dogajanju
- raziskuje procesno (ne! statično) in primerjalno z ostalimi modeli
- globalna perspektiva (ekologija, gospodarstvo, življenjski slogi,
tehnika, zdravstvo) – svet je usodno povezan
- raziskovalna distanca
Koristnost socioloških znanj
- zlasti v družbeni krizi predvidevanje, poznavanje
družbenih zakonitosti in zavestno usmerjanje
procesov (procesnost in primerjave!) - politiki !?!
- boljše razumevanje različnih družbenih položajev
(družbene manjšine) in kulturnih razlik
- nam pomaga, da se odločimo kar najbolje
- aktivno vključevanje v družbeno življenje (vprašanje
moči, vpliva – volitve?)
- Poklici (pravo, šport, šolstvo, policija..)
- poglabljamo zavest o svetu in o svojem položaju v
njem
Nastanek sociologije kot znanosti
- mlada veda (začetek 19. stol.)
- SPREMEMBE V DRUŽBI
a) Revolucija
b) zaton fevdalne ureditve
c) urbanizacija
d) nastanek kapitalizma in kapitalističnega načina
proizvodnje
e) pojav delavskega razreda
f) Manjši vpliv religije, večji vpliv znanosti
August Comte in Henri de Saint Simon
- prva sociološka teoretika
- socialna fizika; A. Comte prvi poimenuje
sociologijo
- verjameta v družbeni razvoj, napredek
- optimistični vidik – razvoj k družbi blaginje
- pomen vrednot – povezuje družbo
A. Comte
Razvoj družbe primerjal z razvojem človeka
(otroštvo - mladost - zrelost)
- vojno-teološko obdobje
- kritično-metafizično
- industrijsko - znanstveno
SOCIOLOŠKI PRISTOPI
• FUNKCIONALIZEM strukturalno – funkcionalni pristop
- povezanost (integracija) družbe
- družba kot celota (makros), sestavljena iz različnih
delov ; makrosociološki pristop: pomembni so družbeni
procesi, posameznik je vpet vanje
- Kako funkcionirajo posamezni deli, kako so med seboj
povezani, katere vloge prevzemajo? družbeni sistem se
prilagaja okolju, razvoju
- družbo povezujejo skupne vrednote (pomen vzgoje,
izobr., nadzor – včasih skupni obredi, religija…)
- funkcionalizem – sociologija reda; vsak pojav v družbi
ima svojo vlogo (revščina, kriminal???)
Predstavniki funkcionalizma
- EMILE DURKHEIM:
Vpliv družbe na posameznika: raziskovanje
samomorov (stopnja povezanosti, vrednote, norme)
- Robert T. MERTON
- Talcott PARSONS: 4 družbeni podsistemi
-
politični sistem (vodenje, določanje ciljev)
družina (biološka reprodukcija, socializacija)
ekonomski sistem (proizvajanje dobrin, oskrba)
kulturni sistem (vrednote)
Socialno-konfliktna teorija
Karl Marx
- družba ni harmonična enota, polno je nasprotij
- prisila, manipulacija, NI skupnih ciljev
- določeni deli družbe imajo več moči, si izborijo privilegije
- redke dobrine, boj zanje
- različni interesi: interes delavstva in interes kapitala
(danes tudi medgeneracijski konflikti)
- privatna lastnina proizvajalnih sredstev omogoča
izkoriščanje; kapital lahko „poceni“ kupi zanje
- cilj: odprava privatne lastnine / „Tovarne delavcem!“
- KM - optimist: rešitev brezkonfliktna komunistična
družba brez privatne lastnine; ni izkoriščanja,
uravnilovka; mišljenje „vsi imamo enake želodce“
- KM - optimist: rešitev brezkonfliktna komunistična družba brez
privatne lastnine; ni izkoriščanja
---------------------------------------------------------------------------------Ralf DAHRENDORF: ni razlog zgolj privatna lastnina, temveč vse ostale
institucije z močjo (politika, izobr., sodstvo..)
- drugi konflikti: med spoloma, mesto : podeželje, verski…
---------------------------------------------------------------------------------------- neenakost različnih družbenih skupin (v moči), različni interesi
- zagovarja angažiranost, aktiven odnos do spreminjanja
- NI skupnih vrednot in soglasja (kot trdi funkcionalizem), temveč
podrejanje in izkoriščanje
- vseeno tudi enostranska razlaga – v družbi obstajata solidarnost in
sodelovanje
----------------------------------------------------------------------------------vzpostavitev komunizma v vzhodni Evropi po 2. svetovni vojni
negativni aspekti: uravnilovka; mišljenje „vsi imamo enake želodce“,
nadzor nad drugače mislečimi…
Interakcionizem
- Interakcija – medsebojni stik
- mikrosociološki pristop – v ospredju je
posameznik in njegov vsakodnevni odnos in
stik z drugimi – tako se gradi družba
- metodološki individualizem
- ljudje vsako situacijo precenimo, vrednotimo,
in skladno s tem odreagiramo
- Thomasov teorem: ljudi označujemo, če
dogodke označimo za možne, so možne tudi
posledice – „realnost“ je konstrukt
Glavni predstavniki:
Max Weber: znotraj družbenega dogajanja ljudje ne
ravnamo zgolj po ključu vzrok – posledica; imamo
tudi svoj razum
Georg Herbert Mead: socializacija!; razumevanje in
pojmovanje sebe se pomembno oblikuje preko
komunikacije z okoljem
Erving Goffman: ljudje v želji po doseganju cilja
vseskozi igramo v vsakodnevni interakciji_ obleka,
nasemeh, drža, glas, pa tudi rituali (pozdravljanj…)
NAČELO ZNANSTVENEGA SPOZNANJA
- različno od vsakodnevnega izkustva, ne le prvi
vtis
- Metodologija; veda, kakšni so splošno veljavni
načini, postopki in načela znanstvenega
raziskovanja
- Znanstveno spoznanje želi odkriti splošne
zakonitosti, ugotavlja, ali je nekaj splošno ali
zgolj delno prisotno
Da ja je neko spoznanje znanstveno, morajo biti izpolnjeni
pogoji po:
OBJEKTIVNOSTI a) pozitivistični pogled: raziskovalec ne
sme vključevati svojih lastnih prepričanj (Comte,
Durkheim – prave metodologije omogočajo povsem
naravoslovni pristop tudi v soc.)
b) nemogoče je raziskovati nesubjektivno in vrednostno
nevtralno, cilj pa je čimvečja objektivnost
Upoštevat moramo VSE podatke, tudi tiste, ki morda ne
podpirajo naše teze,
SPLOŠNOST: ne moremo sklepati zgolj iz posameznih
primerov in iz lastnih izkušenj, iščemo splošno veljavne
zakonitosti v procesih
PREVERLJIVOST: stvari moramo dokazati, tudi drugi lahko
preverijo naše postopke, delujemo javno, predstavimo, s
kakšnimi postopki, s kakšnim načinom dela smo prišli do
svojih spoznanj
ZANESLJIVOST: ob istem postopku bi tudi drugič
dobili iste rezultate, meriti moramo kakovostno
VELJAVNOST; npr. pri testih merjenja IQ, merjenje
uspešnosti šolskih sistemov v EU – katere podatke
zberemo, obravnavamo in analiziramo, kateri
podatki se nam zdijo pomembni?
Vprašanje zanesljivosti se nanaša na kakovost
merjenja, vprašanje veljavnosti pa na odnos med
zbranimi podatki ter raziskovalnim problemom.
• sistematičnost