Transcript Diapozitiv 1

DRUŽBENE RAZLIČNOSTI IN
NEENAKOSTI
Do neenakosti je prihajalo že
v najbolj enostavnih družbah,
zaradi bioloških razlik,
starosti in spola. Iz tega se
razvije družbena neenakost.
“Je neenakost, ki se kaže v
dostopnosti do materialnih
dobrin, moči, ugleda,
možnosti in priložnosti.”
Družbena slojevitost ali stratifikacija pa je
posebna oblika družbene neenakosti. Zanjo
je značilna:
-
-
-
-
Skupinskost
Da se reproducira s pomočjo institucij po
nekem ključu
Posamezne oblike slojevitosti označujejo
cela zgodovinska obdobja
Vsak sistem slojevitosti razvije svojo idejo
zakaj je legitimen
OBLIKE DRUŽBENE SLOJEVITOSTI
1. KASTNI SISTEM
-je zaprt sistem
-temelji na hinduizmu
-položaj posameznika določen z
rojstvom
-poroke med različnimi kastami
niso dovoljene (endogamija)
-posameznik ima pripisan status
-legitimira se s pomočjo karme
in darme
2. SUŽNJELASTNIŠTVO
-relativno zaprt sistem
-ideja, da suženj nima duše (“govoreče orodje”)
-ohranjalo se je kot edino znana in mogoča ureditev
-novodobno suženjstvo: v ZDA do leta 1864, ki se legitimira s
trditvijo o manjvrednosti črnske rase
3. STANOVI
-značilni za evropski srednji vek
-legitimira se s krščanstvom (družbena
ureditev je božja volja)
-relativno zaprta oblika družbene
slojevitosti
-položaj posameznika pravno določen s
sistemom pravic in dolžnosti
-pripisan status
-prehajanje včasih mogoče: s poroko,
vstopom v cerkveno hierarhijo,
podelitvijo plemiškega naziva,…
4. RAZRED
-odprt sistem
-legitimira se z idejo, da
zasedaš družbeni
položaj, ki ga zaslužiš na
podlagi svojih
sposobnosti in znanja
(pridobljeni status)
DOLOČNICE DRUŽBENE
SLOJEVITOSTI
1. EKONOMSKO STANJE
-imetje (bogastvo, premoženje – tisto kar nekdo
poseduje) in dohodek (tisto kar nekdo pridobiva)
2. UGLED
-se izraža s spoštovanjem in
priznanjem, ki ga izražamo
drugim, ali smo ga deležni
sami.
-človek pridobi ugled zaradi
osebnih lastnosti in
sposobnosti ali zgolj zaradi
tega, ker zaseda
pomembnejši položaj
(izobrazba in poklic)
-izražanje spoštovanja: z
odnosom (drža telesa,
govor,…), s statusnimi
simboli, z nazivi
3. MOČ
-Je zmožnost doseči svoje interese kljub nasprotovanju
drugih in zmožnost vplivanja na ljudi kaj naj mislijo,
hočejo in delajo. To se dosega tudi s pomočjo
obvladovanja medijev.

Vse tri določnice so med seboj povezane.
Ponavadi so v ravnovesju, včasih pa tudi ne –
takrat govorimo o statusnem neskladju.
TEORETIČNE RAZLAGE
DRUŽBENE SLOJEVITOSTI
1.
FUNKCIONALISTIČNA TEORIJA
-Kingsley Davis in Wilbert Moore: slojevitost je nujna za
delovanje družbe
-Bolj pomembne položaje družba bolje nagrajuje. Ljudje
tekmujejo za te položaje, poizkušajo pridobiti ustrezno
izobrazbo in kvalifikacije, da bi zasedli dobro plačana delovna
mesta. Najboljši v tem tekmovanju pridejo najdlje, kar ni
dobro samo za njih, ampak za celotno družbo.
Kateri položaji so najpomembnejši je odvisno od:
 Edinstvenosti položaja
 Odvisnosti od položaja
KRITIKE:
-težko določiti objektivna merila za pomembnost položajev
-slojevitost naj ne bi bila motivacija za doseganje visokih
položajev, saj je to prej ovira za ljudi iz nižjih družbenih slojev
-neenakost štartnih izhodišč
-tisti, ki zasedajo pomembne položaje s svojo močjo ovirajo
dostop ostalim.
2. KONFLIKTNE TEORIJE
1. Marx: historični materializem
s koncem lovsko-nabiralniških skupnosti (prakomunizem),se
oblikujejo agrarne družbe v katerih se poveča količina proizvedenih
dobrin. Ustvari se privatna lastnina proizvajalnih sredstev, ki
predstavlja osnovo za nastanek razredne družbe. Družba se razdeli na
dva temeljna razreda: razred lastnikov proizvajalnih sredstev in razred
tistih, ki z njimi delajo (sužnjelastniki-sužnji, fevdalci-tlačani,
kapitalisti-delavci)
Kapitalist delavcu ne plača vse vrednosti iz ustvarjenih proizvodov,
razlika med delavsko plačo in vrednostjo blaga je presežna vrednost,
ki si jo kapitalist (lastnik proizvajalnih sredstev) prilasti kot dobiček,
kar vodi v konflikt.
Vzroki za družbeno slojevitost so torej v ekonomski bazi, ta pa vpliva
tudi na t.i. družbeno nadstavbo (pravo, politika, izobraževalni sistem
…), v kateri se oblikujejo in širijo ideje pravične tržne družbe - vsak
zasede položaj, ki ga zasluži glede na svoje znanje, prizadevnost in
talent. Prevladujoče ideje v razrednih družbah Marx imenuje
ideologijo, ki je lažna, saj utemeljuje in upravičuje prevlado
vladajočega razreda.
- Rešitev nastale situacije je v razrednem boju, ki bo pripeljal do
revolucije s katero bo ukinjena privatna lastnina proizvodnih
sredstev in s tem tudi izkoriščanje delavskega razreda. Nastala
bo komunistična brezrazredna družba. - “Proletarci vseh dežel
združite se” Karl Marx
KRITIKE:
- Reduciranje vzrokov za družbeno slojevitost zgolj na
ekonomske razloge
- Kritika njegove ideje o revoluciji
2. Weber: izhaja iz Marxa, ekonomskemu dejavniku pa doda še ugled in
moč. Konflikti se ne odvijajo samo med delavci in delodajalci ampak
tudi med drugimi družbenimi skupinami.
Na slojevitost vplivajo 1. ekonomska (razredi –denar), 2. statusna
(statusne skupine - ugled) in 3. politična ureditev (stranke - moč).
ad1) Razred je skupina ljudi, ki imajo podoben tržni položaj, kar
pomeni podobne dohodke s katerimi si lahko kupijo določene dobrine
ad2) Skupine se razlikujejo po ugledu, ki ga imajo (poklicne, verske
etnične …). Pripadniki skupin pogostokrat razvijejo podoben
življenjski stil in vrednotni sistem.
ad3) Med stranke prišteva politične stranke, sindikate in različna
interesna združenja, ki si prizadevajo pridobiti politično moč.
Vzrokov za družbeno slojevitost torej ne smemo iskati samo v
ekonomskih razmerah ampak tudi v neenaki porazdelitvi ugleda in
moči.
3. Ralf Dahrendorf: moderne družbe so heterogene. Razvoj
tehnologije vodi do pojava množice različnih del, za katera se
zahteva različna usposobljenost, ki prinaša različne nagrade.
Poleg tega pa pride do zmanjševanja koncentracije privatne
lastnine, ki je sedaj razpršena med številne lastnike. Podjetja v
imenu lastnikov upravljajo menedžerske skupine (delniške
družbe).
Družba postaja čedalje bolj heterogena in kompleksna na vseh
ravneh svojega delovanja (državna uprava, cerkev,
gospodarstvo). Tisti, ki organizirajo, vodijo, upravljajo in
nadzirajo čedalje bolj zapletene družbene dejavnosti, pridobijo
večjo moč kot tisti, ki izvršujejo navodila in ukaze. Kdor ima
več moči pa si lahko zagotovi večje denarne nagrade in tudi
ugled.
Tako se oblikujejo razredi na podlagi podobne avtoritete
oziroma legitimne oblasti znotraj različnih družbenih
dejavnosti.
Družbeni status je različno vrednoten in rangiran
Kaj si po
Moj je
Kakšno
Nudimdobrinami
ti lahko
družben
položaj v povezavi
z
družbenimi
poklicu in dragulje, limuzino,
KLJUČNI
STATUS
tvoje versko
(moč,
ugled,
pa je dohodki,…) izobrazbi?
prepričanje?
UČENEC!
Si bogata ali
revna?
Moji
PRIDOBLJENI
STATUSI
Koliko si so:
stara?
diplomirani
ekonomist,
borzni posrednik
bogate večerne obleke,
počitnice na Havajih,
razkošno vilo in še
druge statusne
simbole.
Moji
ZANIMA TE
PRIPISANI STATUSI
MOJ
so:
DRUŽBENI
ženska,
Slovenka,
belka, STATUS?
katoličanka, stara
pet let in pripadnica
srednjega sloja
ŽIVLJENJSKI STATUS - Preplet
DRUŽBENI
STATUS
vseh statusov,
ki jih človek
ima.
SPOL
Od 60. let prejšnjega stoletja se o razlikah med moškimi in
ženskami več govori, kot pa se je včasih.
SPOL:
-BIOLOŠKI SPOL (SEX)
SPOLNI DIMORFIZEM
(dve spolni obliki)
-DRUŽBENI SPOL (GENDER) SPOLNA DIHOTOMIJA (2 družbena spola)
SPOLNE VLOGE
SPOLNI ZNAČAJ
SPOLNA IDENTITETA
TEORIJE SPOLNIH VLOG
1.
BIOLOŠKE RAZLAGE SPOLNIH
VLOG (različnost izhaja iz
bioloških danosti)
Teorija Lionela Tigra in Robina Foxa
(antropologa)
-
-
Spolne vloge pripišeta biogramatiki
(gensko določen program, ki vnaprej
določa človeka da se obnaša na
določene načine. Te predispozicije naj
bi bile delno podedovane od primatov,
delno pa so se razvile v dolgem obdobju
lovsko-nabiralniških družb.
zato so moški tudi danes primernejši za
določena opravila kot ženske, in
obratno.
NEENAKOST NA PODROČJU DELA
HORIZONTALNA
SEGREGACIJA
-feminizirani poklici

VERTIKALNA
SEGREGACIJA
-moški zasedajo pomembnejša
in bolje plačana delovna mesta
(tudi če gre za enako delovno
mesto, prihaja do razlik v
plačah žensk in moških)

ETNIJA je skupnost ljudi, ki jih
povezujeta skupna kultura in zavest
o skupnem izvoru.
Etnična identiteta je še vedno
pomemben del posameznikovega
samozavedanja, saj se
opredeljujemo kot pripadniki
narodov…
ETNIJA IN NEENAKOST





Etnična pripadnost je dejavnik pripisanega družbenega statusa. Nanaša se na
neenakost etničnih in rasnih skupin v določeni družbi. Gre torej za slojevitost na
podlagi etnične pripadnosti.
Socialna manjšina  družbena skupina, ki je zaradi določene značilnosti v
depriviligiranem položaju in imajo otežen dostop do družbenih dobrin.
Socialna distanca (etnična distanca)  med skupinami ne prihaja do stikov,
komunikacije, odnosov ali pa so ti omejeni.
Etnična segregacija  prostorsko ločene skupine
Diskriminacija  razlikovalno obnašanje in ravnanje zaradi predsodkov do
družbenih skupin. Lahko jo izražajo posamezniki ali pa je institucionalizirana.
STAROST
RASA
RELIGIJA
DRUŽBENA SLOJEVITOST V SODOBNIH
DRUŽBAH
Značilnosti družbene slojevitosti v sodobnih družbah:
-izginjanje kmečkega sloja s pojavom industrializacije
-povečevanje življenjskega standarda (“množična potrošnja”)
-brezposelnost in povečevanje zaposlovanja v storitvenih
dejavnostih
-v modernih družbah so meje med sloji zabrisane in
spremenljive.
SLOJI SE MED SEBOJ RAZLIKUJEJO PO:
-življenjskem stilu, odnosu do dela, zdravju, življenjski dobi,
dohodku, ugledu, dostopnosti do izobraževanja in storitev, v
socialnem kapitalu, načinu preživljanja prostega časa…
SLOJI V MODERNIH DRUŽBAH

NIŽJI ALI DELAVSKI RAZRED (ročni delavci, “plavi
ovratniki”)
-nizki dohodki, ugled in moč, nezanesljivost zaposlitve, majhne
možnosti napredovanja, slabše zdravje in krajša življenjska doba

SREDNJI RAZRED (“beli ovratniki”)
-se deli na tri dele: nižji srednji sloj (trgovci, uradniki,..), intelektualci
in t.i. drobno buržoazijo

VIŠJI RAZRED
-majhen delež ljudi, ki razpolaga z večino družbenega bogastva in
najvišjimi dohodki (vrhunski menedžerji, višji politiki, lastniki
proizvajalnih sredstev)

“PODRAZRED” – ljudje na dnu družbene lestvice
Revščina je bila v preteklosti nekaj
samoumevnega, danes pa jo dojemamo kot
družbeni problem.
Opredelitev revščine:
-prikrajšanje na materialnem in socialnem
področju (dostopnost do izobrazbe, zdravja,
kulturnih dobrin,…)
-socialna izključenost – izključenost iz vsakdanjih
življenjskih obrazcev in aktivnosti
Dva koncepta revščine:
ABSOLUTNA REVŠČINA
-Je življenje v tako slabih življenjskih pogojih, da
je ogroženo življenje posameznika.
-meri le materialno pomanjkanje; ”življenjska
košarica” (hrana, obleka, stanovanje, osnovno
zdravstveno varstvo)
-vendar če imaš le toliko, da ne umreš, to še ne
pomeni, da nisi revež
REVŠČINA
RELATIVNA REVŠČINA
-Kaj je družbeno sprejemljiv način življenja.
-primer: ogrevano stanovanje, topla voda, šolanje, zdravniška
oskrba, počitnice, avtomobil, mobitel,…
-kljub precejšnjemu konsenzu o zaželenem življenjskem
slogu, ni enotnega videnja družbeno sprejemljivega načina
življenja
KDO JE V NAŠI DRUŽBI NAJBOLJ OGROŽEN OD REVŠČINE?
BREZPOSELNI, SAMSKI, STAREJŠI OD 65 LET, NAJEMNIKI V ZASEBNIH
STANOVANJIH, OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽENI
Opremljenost gospodinjstev s trajnimi potrošnimi dobrinami
1990
1995
19981)
19992)
20013)
20024)
Barvni televizor
72,4
88,8
93,1
93,9
95,7
95,9
Črno-beli televizor
28,5
7,3
5,2
4,4
2,6
2,0
Videorekorder
...
34,0
42,1
43,5
48,1
49,3
Videokamera
4,8
5,7
6,9
7,3
8,6
9,2
Radijski sprejemnik
78,9
74,2
94,5
95,1
92,6
91,2
Glasbene hi-fi naprave
16,7
26,8
37,8
40,0
42,8
44,9
Pralni stroj
93,3
94,3
95,9
96,3
96,5
96,0
...
4,5
9,5
11,1
13,9
14,9
Hladilnik
94,8
93,8
97,0
97,0
97,2
97,8
Zamrzovalna skrinja ali omara
84,9
80,6
85,0
85,8
86,6
85,3
Pomivalni stroj
9,9
18,1
25,0
27,7
31,5
34,4
Sesalnik za prah
81,4
78,6
85,8
86,1
86,3
87,4
Šivalni stroj
62,5
58,4
59,9
59,7
54,3
50,5
Klavir, pianino
3,3
3,3
4,4
4,3
5,2
5,4
Osebni avtomobil
70,8
69,9
77,5
77,8
79,0
79,4
Kolo
68,5
62,1
65,2
63,5
57,7
56,4
Počitniška prikolica
2,9
2,0
1,7
1,6
1,4
1,2
Telefon
...
75,4
87,8
89,7
90,7
89,5
Stroj za sušenje perila
TEORIJE REVŠČINE
Ločimo teorije, ki iščejo vzrok revščine v revežih samih in
tiste, ki iščejo njen vzrok v organizaciji družbe.
1. “(SUB)KULTURA REVŠČINE”
-posebni življenjski vzorci, vrednote in norme, ki se prenašajo
iz generacije v generacijo (socializacija)
-značilnost: vdanost v usodo, občutki nemoči, odvisnosti in
manjvrednosti, trenutno zadovoljevanje potreb, nizke
ambicije,…
2. KONFLIKTNE TEORIJE REVŠČINE
-revščina je družbeni problem. Revnim predvsem primanjkuje
priložnosti in ne sposobnosti in ambicioznosti.
-revščina je nujen proizvod kapitalističnega gospodarstva
3. FUNKCIONALISTIČNA TEORIJA
REVŠČINE
-revščina je družbeno funkcionalna:
revščina priskrbi ljudi, ki opravljajo nizko
vrednotena in slabo plačana dela
“industrija revščine” – ustvarja delovna
mesta za tiste,
ki se z njo ukvarjajo
(policija, socialni delavci,
zdravniki,…)
revni služijo za zagotavljanje
konformnosti, saj s svojo prisotnostjo
opozarjajo, kje lahko končaš (potrebno
je slediti družbenim pričakovanjem in
zahtevam – spoštovanje norm, sledenje
vrednotam dela in poštenosti)
revni kot “grešni kozli”
4. TEORIJA SITUACIJSKE PRISILE
-nasprotuje teoriji o kulturi revščine.
-ravnanje revnih (vdanost v usodo, življenje od danes do
jutri) je posledica situacije¸ v kateri se nahajajo in ne
(sub)kulture kot načina življenja.
KAKO ODPRAVITI REVŠČINO?
-
-
-
S čim bolj odprtim
dostopom do
izobraževanja
Z davčnimi olajšavami
S sofinanciranjem
različnih življenjskih
potrebščin
S pomočjo dobrodelnih
organizacij
DRUŽBENA MOBILNOST
Družbeno mobilnost ločujemo od prostorske mobilnosti ali
migracij. Do migracij pogosto pride zaradi želje po
družbeni mobilnosti.
Družbena mobilnost je spreminjanje položaja znotraj enega
sloja ali prehajanje v višji ali nižji sloj.
Ločimo:
-HORIZONTALNO MOBILNOST (ostane znotraj istega sloja,
spremeni le poklic)
-VERTIKALNA MOBILNOST (dvig v višji sloj – družbeni
vzpon, promocija; ali spust v nižjega - degradacija)

Glede na to, kdaj se zgodi sprememba
ločimo:
-INTRAGENERACIJSKO MOBILNOST: do
spremembe pride v eni generaciji oz. v
življenju posameznika
-INTERGENERACIJSKA MOBILNOST: otroci
dosežejo višji/nižji status od staršev



Večina mobilnosti se zgodi v bližnje razrede
Najmanjša je mobilnost v najvišjih
(“samorekrutacija elit”) in najnižjih razredih