Transcript UNIVERZA V LJUBLJANI Pedagoška fakulteta VODNI VIRI IN KVALITETA VODE V SLOVENIJI program izpopolnjevanja za poučevanje predmeta naravoslovje v 6.

UNIVERZA V LJUBLJANI
Pedagoška fakulteta
VODNI VIRI IN KVALITETA VODE V
SLOVENIJI
program izpopolnjevanja za poučevanje
predmeta naravoslovje v 6. in 7. razredu
KEMIJSKE VSEBINE
Ljubljana, 2006
Marjeta Cvetko
Mirica Založnik Simončič
Damijana Pecman
CILJI:
Učenci:

naštejejo vodne vire

naštejejo vire pitne vode

spoznajo kriterije za pitno vodo

razumejo, da z onesnaževanjem podtalnice onesnažujemo pitno vodo

razumejo skrb za pitno vodo

sklepajo na posledice onesnaževanja in znajo opisati določene primere onesnaženja

opredelijo probleme onesnaženosti voda v domačem kraju.
POJMI:

vodni viri

podzemna voda

podtalnica

kakovost vode

podzemni vodonosniki-to so pogosto več deset km² obsežna podzemna območja, v
katere se iztekajo površinski vodotoki in voda, ki priteka skozi propustna tla

vodovarstveno območje-zaščiteno območje okrog zajetih vodnih virov in na poljih s
podtalnico z omejitvijo dejavnosti, da se prepreči morebitno onesnaževanje
POJMI, KI JIH UČENCI ŽE POZNAJO:

kroženje vode

mehka voda

trda voda

pitna voda

postopek za pripravo pitne vode
KOLIČINA VODE NA ZEMLJI
VODA NA ZEMLJI
3%
SLADKA VODA
SLANA VODA
97%
KROŽENJE VODE V NARAVI
VODNI VIRI?
VODNI VIRI
OBLAKI
PADAVINE
LEDENIKI
MORJA IN
OCEANI
CELINSKE
VODE
PODZEMNE
VODE
VIRI PITNE VODE
VRELEC
IZVIR
PODTALNICA
VRTINA
ZBIRALNIKAKUMULACIJA
DEŽEVNICAKAPNICA
VODNI VIRI V SLOVENIJI
VODNI VIRI V SLOVENIJI
VODNI VIRI V SLOVENIJI
NAJVEČJI VODNI VIR PITNE VODE V
SLOVENIJI (90%) JE PODZEMNA VODA
PODZEMNA VODA
PODTALNICA
PODZEMNI
VODONOSNIKI
KAKOVOST VODE
KRITERIJI
ORGANOLEPTIČNE
LASTNOSTI
OBARVANOST,
MOTNOST,
OKUS, VONJ
FIZIKALNO-KEMIJSKE
LASTNOSTI
NEAŽELENE SNOVI
V ČEZMERNIH
KOLIČINAH
KOLIČINA NITRATOV,
RAZTOPLJENEGA KISIKA
AMONIJEVIH SPOJIN,
ELEKTRIČNA PREVODNOST, SPOJIN FENOLOV, ŽELEZA,
KOLIČINA SPOJIN KLORIDOV,
MANGANA,BAKRA,
KALCIJA, MAGNEZIJA,
CINKA
ALUMINIJA, SULFATOV,
TEMPERATURA, KOLIČINA
STRUPENE SNOVI
SNOVI,
KI VSEBUJEJO
ARZEN,
ŽIVO SREBRO,
SVINEC, KADMIJ
VODO RAZVRŠČAMO V
KAKOVOSTNE RAZREDE
1.
KAKOVOSTNI
RAZRED
UPORABLJAMO
JO KOT PITNO
VODO IN V
ŽIVILSKI
PROIZVODNJI
2.
KAKOVOSTNI
RAZRED
3.
KAKOVOSTNI
RAZRED
4.
KAKOVOSTNI
RAZRED
JE PRIMERNA
ZA KOPANJE,
VODNE ŠPORTE,
NAMAKANJE
ZEMLJIŠČ,
GOJITEV RIB
JE PREVEČ
ONESNAŽENA,
KOMAJ ŠE
UPORABNA ZA
NAMAKANJE IN
ZA DOLOČENE
TEHNOLOŠKE
NAMENE
UVRŠČAMO
NEDOPUSTNO
ONESNAŽENO VODO,
V KATERI ŽIVELJ
IZGINE, REKE S
TAKŠNO
ONESNAŽENOSTJO
OGROŽAJO PITNO
VODO
KAKOVOST POVRŠINSKE
VODE V SLOVENIJI
KAKOVOST POVRŠINSKIH VODA (leto 1992)
KAKOVOST POVRŠINSKIH VODA (leto 2003)
1.RAZRED
1. RAZRED
1.-2.RAZRED
1.- 2. RAZRED
2. RAZRED
2. RAZRED
2.-3. RAZRED
2.- 3. RAZRED
3. RAZRED
3. RAZRED
3.-4- RAZRED
3.-4. RAZRED
4. RAZRED
4. RAZRED
Vir: Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda,
Agencija Republike Slovenije za okolje, 2005
KAKOVOST PODZEMNE VODE
V SLOVENIJI
KAJ VPLIVA NA KAKOVOST
PITNE VODE V SLOVENIJI?






KAMNINSKA SESTAVA
KMETIJSTVO
POSELJENOST
INDUSTRIJA
UREJENOST KOMUNALNE
INFRASTRUKTURE
DEPONIJE ODPADKOV
KAMNINSKA SESTAVA
SLOVENIJE
MEHKA VODA
deževnica+ ogljikov
dioksid
mehka voda
+
kalcijev in
magnezijev karbonat
v tleh
TRDA VODA
vsebuje raztopljen kalcijev
in magnezijev
hidrogenkarbonat
VPLIVI NA KAKOVOST PODZEMNE VODE
KAMNINSKA SESTAVA TAL
ODLAGALIŠČA KOMUNALNIH ODPADKOV
INTENZIVNO KMETIJSTVO
VELIKA POSELJENOST
PRONICANJE
RAZLIČNIH SNOVI V TLA
ONESNAŽENJE PODZEMNE VODE
VPLIVI NA KAKOVOST PODZEMNE
VODE
+
KAMNINSKA SESTAVA
DEPONIJE ODPADKOV
+
KMETIJSTVO-OBDELOVANJE ZEMLJE
=
POSELJENOST
KAKOVOST PODZEMNE VODE
V SLOVENIJI
VODOVARSTVENA OBMOČJA
ONESNAŽENA PITNA VODA
ZAŠČITA PITNE VODE
VODOVARSTVENO OBMOČJE
zaščiteno območje okrog zajetih
vodnih virov in na poljih s podtalnico
z omejitvijo dejavnosti,
da se prepreči morebitno onesnaževanje
VODOVARSTVENA OBMOČJA
V SLOVENIJI
KAJ LAHKO NAREDIM
ZA IZBOLJŠANJE
KAKOVOSTI
POVRŠINSKE IN
PODZEMNE VODE V
SVOJEM KRAJU?
PROJEKT-VODA JE VIR
ŽIVLJENJA
Projekt poteka od začetka šolskega leta do 22. marca,
ko je svetovni dan voda. Takrat učenci predstavijo svojo
dejavnost.







6. razred: učenci ugotavljajo katere kamnine pokrivajo
okolico domačega kraja
7. razred: učenci popišejo rastlinske in živalske vrste v
bližnjih vodotokih in sklepajo na kakovost vode
8. razred: pri pouku kemije učenci merijo količino nitratov
in fosfatov v bližnjih vodotokih
9. razred: učenci pri pouku fizike merijo globino in širino
vodotokov in pretok vode na posameznih odsekih vodotokov
pri pouku slovenščine učenci pišejo spise in pesmi na temo
vode
pri pouku matematike na koncu projekta pridobljene
podatke prikažejo v obliki grafov in histogramov.
pri likovni vzgoji učenci delajo izdelke na temo vode
LITERATURA:











Bat, M. et.al. 2003. Vodno bogastvo Slovenije. Ministrstvo za
okolje, prostor in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje.
Ljubljana.
Bat, M. et. al. 2004. KAZALCI okolja 2003. MOPE-Agencija RS za
okolje. Ljubljana.
Glažar, S. A. et.al. 2003. Naravoslovje za 7. razred devetletne
osnovne šole, učbenik. DZS. Ljubljana.
Glažar, S. A. et.al. 2005. Naravoslovje za 6. razred devetletne
osnovne šole, učbenik. DZS. Ljubljana.
Lah, A. 1998. Voda - vodovje: poglavitni življenjski vir narave in
gospodarstva. Svet za varstvo okolja Republike Slovenije. Ljubljana.
Lobnik, F. et. al. 2002. Okoljski pojavi in pojmi: okoljsko izrazje v
slovenskem in tujih jezikih z vsebinskimi pojasnili. Svet za varsvo
okolja Republike Slovenije. Ljubljana.
Plut, D. ed. 2005. SLOVENIJA – vodna učna pot Evrope. Filozofska
fakulteta, Oddelek za geografijo. Ljubljana.
http://kt.ijs.si/markodebeljak/Ekologija/4%20Tla.pdf 3.7.2006
http://www.ff.unilj.si/oddelki/geo/gradiva/studijska_gradiva/geografija_slovenije/grad
iva_geografija_slovenije.html 3.7.2006
http://www.arso.gov.si/podro~cja/vode/poro~cila_in_publikacije/
3.7.2006
http://eionet-si.arso.gov.si/Dokumenti/GIS/splosno/ 3.7.2006