Transcript OSKRBA POMURJA S PITNO VODO

29. seja Sveta Pomurske razvojne regije
Hotel Bioterme, Moravci v Slovenskih goricah
Delavnica
“OSKRBA POMURJA S PITNO VODO”
Janez Rožmarin, Občina Ljutomer
Predstavitev Pomurske regije
Območje celovitega projekta predstavljajo občine, ki so vključene v Pomursko
statistično regijo. To je najbolj severovzhodna, ravninska in kmetijska regija
Slovenije. Rodovitna prst, celinsko podnebje in raven svet ustvarjajo ugodne razmere
predvsem za poljedelstvo in mešano rastlinsko pridelavo, zato je tu prevladujoča
dejavnost tukajšnjih kmetijskih gospodarstev. Njivske površine v tem delu Slovenije
obsegajo več kot tri četrtine vseh kmetijskih zemljišč v uporabi oziroma so dvakrat
večje od slovenskega povprečja.
Odročna lega in slabe prometne povezave neugodno vplivajo na gospodarski položaj
regije; ta se med drugim odraža v nizkem BDP na prebivalca (11.160 EUR leta 2007)
in v najvišji stopnji registrirane brezposelnosti v državi (ta je bila leta 2008 skoraj
dvakrat višja od slovenskega povprečja). Slabše gospodarske razmere spremlja tudi
neugodno gibanje prebivalstva. V letu 2008 je bila v tej regiji zabeležena najvišja
negativna letna stopnja rasti prebivalstva, -4,0 ‰. Upadanje števila prebivalcev je v
veliki meri posledica visoke umrljivosti in nizke rodnosti.
Predstavitev Pomurske regije
Po velikosti je Pomurska statistična regija sedma izmed 12. slovenskih statističnih
regij. Pomurska regija obsega štiri upravne enote ter sedemindvajset občin.
Statistika Pomurske regije
POVRŠINA: 1.337 km2 (6,6% Slovenije)
ŠTEVILO PREBIVALCEV: 119.537
ŠTEVILO OBČIN: 27
ŠTEVILO NASELIJ: 346
GOSTOTA: 89,4 preb./ km2
DELOVNO AKTIVNI PREBIVALCI: 43.464
Vir: Slovenske regije v številkah, Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana 2010
Občine v Pomurski regiji
Pravne podlage
- Pogodba o izgradnji in obratovanju ter skupnem upravljanju regionalnega
sistema oskrbe prebivalstva s pitno vodo Pomurja, Murska Sobota, 21. 1. 2005,
- pogodbo podpisalo 25 občin
- pogodbe nista podpisali občini Apače in Ljutomer
- Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 (ZRPPR1015),
Uradni list RS, št. 87/2. 11. 2009
- 11. člen (vlaganja v infrastrukturo za oskrbo Pomurske regije s pitno vodo)
Vlaganja v infrastrukturo za oskrbo Pomurske regije s pitno vodo se izvedejo
iz nacionalnih in kohezijskih sredstev državnega proračuna v okvirni višini 98
milijonov EUR. V času trajanja zakona je kot posredniško telo na področju
kohezijske politike za izvedbo projekta odgovorno Ministrstvo za okolje in
prostor. Sredstva se zagotovijo na njegovih proračunskih postavkah. V
skladu s tem zakonom je vzpostavljena projektna pisarna vlade v Pomurski
regiji kot začasna oblika delovanja službe. Pisarna usklajuje, svetuje in
pomaga pri izvedbi ukrepov.
Pravne podlage
- Aneks št.1 k Pogodbi o izgradnji in obratovanju ter skupnem upravljanju
regionalnega sistema oskrbe prebivalstva s pitno vodo Pomurja, 21. 1. 2005,
Radenci, 23. 3. 2010
- enovit sistem oskrbe s pitno vodo iz sklenjene pogodbe … je razčlenjen v tri
samostojne projekte – sisteme A, B in C;
- za vsak sistem se vloži posebna (ločena) vloga za pridobitev sredstev iz
Kohezijskega sklada;
- vsaka vloga mora vsebovati vodne vire, transportne ter primarne in
sekundarne cevovode s pripadajočimi objekti.
Pravne podlage
- Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013
Vlada Republike Slovenije je na 85. redni seji dne 3. 6. 2010 pod točko 12 sprejela
sklep, s katerim je potrdila spremembe Operativnega programa krepitve regionalnih
razvojnih potencialov 2007-2013 in Spremembe Operativnega programa razvoja
okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013.
- točka 3.2.5 Razvojna prioriteta Varstvo okolja – področje voda, točka 3.2.5.1
Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod
- Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Mure
6 mio EUR
- točka 3.2.5 Razvojna prioriteta Varstvo okolja – področje voda, točka 3.2.5.2
Oskrba s pitno vodo
- Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem A
26 mio EUR
- Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem B
50 mio EUR
- Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem C
47 mio EUR
Oskrba Pomurja s pitno vodo
•
•
Projekt Oskrba Pomurja s pitno vodo je vsebovan v Operativnem programu
razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013.
Pri koncipiranju oskrbe s pitno vodo v Pomurju je iz zgodovinsko organizacijskih
razlogov in tehnološke zaokroženosti oskrbovalnih con sistem oskrbe s pitno vodo
razdeljen na tri sisteme:
– Sistem A, ki obsega vzhodni del Prekmurja, in sicer občine Črenšovci,
Dobrovnik, Lendava, Odranci, Turnišče, Velika Polana in Kobilje
– Sistem B, ki obsega zahodni del Prekmurja, in sicer občine Murska Sobota,
Tišina, Beltinci, Hodoš, Moravske toplice, Šalovci, Cankova, Gornji Petrovci,
Grad, Kuzma, Puconci in Rogašovci ter
– Sistem C, ki obsega celotni desni breg reke Mure, in sicer občine Apače, Gornja
Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Križevci, Ljutomer, Veržej in
Razkrižje.
Občine iz teh sistemov so svojo voljo in potrebo po izgradnji vodovodne
infrastrukture izrazile s podpisom Medobčinskih pogodb, ki opredeljujejo pogoje
izgradnje, obratovanja in skupnega upravljanja posameznega sistema.
Oskrba Pomurja s pitno vodo
ŠTEVILO PREBIVALCEV PO SISTEMIH A, B IN C
1
2
3
4
5
6
7
sistem
A
A
A
A
A
A
A
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
1
2
3
4
5
6
7
8
C
C
C
C
C
C
C
C
Občine
Črenšovci
Dobrovnik/Dobronak
Lendava/Lendva
Odranci
Turnišče
Velika Polana
Kobilje
Skupaj
Murska Sobota
Tišina
Beltinci
Hodoš/Hodos
Moravske Toplice
Šalovci
Cankova
Gornji Petrovci
Grad
Kuzma
Puconci
Rogašovci
Skupaj
Gornja Radgona
Radenci
Sveti Jurij
Križevci
Ljutomer
Razkrižje
Veržej
Apače
Skupaj
Skupaj A+B+C
število prebivalcev
(1.1.2010)
4.163
1.324
11.114
1.690
3.375
1.459
608
23.733
19.409
4.159
8.358
315
6.001
1.590
1.902
2.193
2.254
1.615
6.125
3.230
57.151
8.619
5.306
2.891
3.747
11.833
1.344
1.313
3.611
38.664
119.548
Oskrba Pomurja s pitno vodo
SISTEM A
1
VODNI VIRI IN TRANSPORTNI CEVOVODI S PRIPADAJOČIMI OBJEKTI
2
PRIMARNI CEVOVODI S PRIPADAJOČIMI OBJEKTI
3
SEKUNDARNI CEVOVODI S PRIPADAJOČIMI OBJEKTI
11.107.650,00
SKUPAJ:
40.658.295,00
23.538.395,00
6.012.250,00
Oskrba Pomurja s pitno vodo
SISTEM B
1
VODNI VIRI IN TRANSPORTNI CEVOVODI S PRIPADAJOČIMI OBJEKTI
75.231.335,00
2
PRIMARNI CEVOVODI S PRIPADAJOČIMI OBJEKTI
27.075.285,00
3
SEKUNDARNI CEVOVODI S PRIPADAJOČIMI OBJEKTI
56.718.128,00
SKUPAJ:
159.024.748,00
Oskrba Pomurja s pitno vodo
SISTEM C
1
VODNI VIRI IN TRANSPORTNI CEVOVODI S PRIPADAJOČIMI OBJEKTI
47.094.137,02
2
PRIMARNI CEVOVODI S PRIPADAJOČIMI OBJEKTI
15.208.125,00
3
SEKUNDARNI CEVOVODI S PRIPADAJOČIMI OBJEKTI
SKUPAJ:
7.903.925,00
70.206.187,02
Oskrba Pomurja s pitno vodo
SKUPAJ SISTEMI A + B + C
1
VODNI VIRI IN TRANSPORTNI CEVOVODI S PRIPADAJOČIMI OBJEKTI
2
PRIMARNI CEVOVODI S PRIPADAJOČIMI OBJEKTI
48.295.660,00
3
SEKUNDARNI CEVOVODI S PRIPADAJOČIMI OBJEKTI
75.729.703,00
SKUPAJ:
145.863.867,02
269.889.230,02
Tehnološke karakteristike
Razlogi za razvojno pomoč so v tem, da se kar 21,6% prebivalcev Pomurske regije
oskrbuje z vodo, ki pogosto kakovostno ni ustrezna, kar 17% prebivalcev pa se oskrbuje
z vodo, ki ni pod nadzorom. Z vidika vzpostavljanja osnovnih pogojev za konkurenčnost
regije je reševanje oskrbe s pitno vodo izrednega pomena.
Oskrba s pitno vodo se je v Pomurju razvijala lokalno. V času razvoja so nastali občinski
vodovodni sistemi, temelječi na vodnih virih: lendavski, ljutomerski, murskosoboški,
radgonski … vezani na vodne vire iz podtalnice, za katere ob njihovem nastanku še ni
bilo dosti zavesti o potrebni zaščiti na vodovarstvenih območjih.
Na vodo deficitarnih območjih in praviloma razvojno najbolj nerazvitih delih Goričkega in
Slovenskih goric pa se prebivalstvo še danes oskrbuje z vodo iz lokalnih – individualnih,
vaških vodnih virov brez ustreznega nadzora.
Poskusi z globinskimi vrtinami so pokazali, da voda sicer je, a majhne in spremenljive
izdatnosti, obremenjena z raztopljenim železom, manganom in ponekod z arzenom.
Tehnološke karakteristike
V glavnem ima Pomurje dva dominantna problema oskrbe s pitno vodo:
1.
Nezadostna zaščita vodonosnika na vodnih virih in posledično kakovostni problemi
na zajetjih podzemne vode ter nezadostna zmogljivost za zagotavljanje varnosti in
razvoja oskrbe s pitno vodo.
2.
Na območju Goričkega in Slovenskih goric ni razvite javne oskrbe s pitno vodo.
Vodni viri in nerazvitost okolja tega niso omogočili. Tema območjema je potrebno s
transportnimi oz. medobčinskimi cevovodi vodo pripeljati in od tam razviti občinsko
vodovodno infrastrukturo.
Predlagane rešitve
Načrtovanje potreb po vodi za dolgoročno obdobje 50 let je vedno nehvaležna naloga.
Regionalni planski dokumenti ne sežejo tako daleč, ključne vodne vire pa je potrebno
rezervirati v vodnogospodarskih in prostorskih razvojnih konceptih za najmanj to obdobje.
Demografski podatki za Pomurje kažejo stagnacijo rasti prebivalstva. V preteklosti sta
splošna nerazvitost in prometna izoliranost pomenili le odliv prebivalcev ne glede na
politiko skladnega regionalnega razvoja. Zgrajeni avtocesta in železnica ter Zakon o
razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 (ZRPPR1015) vlivajo optimizem.
Računamo lahko z rahlim naraščanjem prebivalstva.
Predvidena gospodarska orientacija v gospodarski razvoj na področju kmetijstva,
turizma, razvoja človeških virov, geotermalne energije vsekakor terja zdravo pitno vodo
kot esencialno podlago za razvoj.
Predlagane rešitve
V Pomurju je predvidena naslednja poraba vode za 50 letno obdobje:
-Sistem A, približno 110 l/s
-Sistem B, približno 345 l/s ter
-Sistem C, približno 150 l/s
kar znese skupaj cca. 605 l/s.
Strateški vodni viri, ki bodo zagotavljali te dolgoročno predvidene količine, vključno s
potrebnimi rezervami na vodnih virih zaradi morebitnega izpada na kateremkoli izmed
vodnih virov v celoti ali delno, so naslednji:
Predlagane rešitve
Vodni vir (VV)
Pitna voda (I/s)
Aktivna zaščita (I/s)
Regionalni vodni viri
Segovci-Podgrad
120
Krog
100
Vučja vas
350*
Dokležovje
230
Lukavci
80
Mota
100
Gaberje
130
Lokalni vodni viri
Turnišče
30
Hraščice
80
Skupaj
870
350*
Predlagane rešitve
Vodni vir Vučja vas predstavlja vir vode za umetno bogatenje podtalnice na območju
vodnega vira Krog in vodnega vira Dokležovje, s katerim se zagotavlja varnost teh dveh
vodnih virov pred dotokom vode s kmetijskih površin in povečuje izdatnost ter varnost teh
dveh vodnih virov.
Zagotavljanje varnosti vodnih virov si delita tehnologija in vodovarstveni režim na telesih
podzemnih vod. Tehnološke rešitve se prilagodijo kakovosti surove vode, oceni tveganja
incidentnih situacij ter geokemičnim in hidrološkim razmeram v vodonosniku.
Obstaja vpogled v lastnosti in karakteristike podzemnih vod kot vir pitne vode, kar je
dobro izhodišče za projektiranje rešitev na regionalni ravni.
Predlagane rešitve
Med projektiranjem je bila opravljena večkriterijska analiza koncepta priprave vode na
vodnih virih. Analizirana je možnost neposredne uporabe murske vode s predelavo v
pitno vodo, uporaba murskega obrežnega filtrata, princip povečanja izdatnosti in varnosti
podzemnega obmurskega vodonosnika z aktivno zaščito vodnega vira, podzemna
oksidacija železa in mangana v vodonosniku, kadar to predstavlja problem.
Vsak vodni vir ima načeloma svojo tehnologijo priprave vode, vsem pa je značilno, da sta
pred distribucijo vode v omrežje povsod predvidena širokospektrna filtracija na filtrih, ki
vsebujejo aktivno oglje in dezinfekcija vode.
Predlagane rešitve
Za distribucijo vode je predvidena dogradnja obstoječega vodovodnega omrežja v
Pomurju z izboljšanjem hidravličnih razmer ter zagotavljanjem obratovalne varnosti.
Za perspektivo do leta 2015 je predvidena izgradnja cca. 346 km vodovodnega omrežja s
64. objekti (vodohrani, črpališča, …).
Struktura po sistemih je razvidna iz spodnje preglednice:
Predlagane rešitve
SISTEM
Transportni
vodovodi
(m)
Primarni
vodovodi
(m)
Vodovodi
skupaj
(m)
Objekti
A
43.984
37.641
81.625
17
B
103.097
30.394
133.491
34
C
44.936
86.511
131.447
13
SKUPAJ
192.017
154.546
346.563
64
Financiranje, terminski plan
Financiranje projekta je predvideno s sredstvi Kohezijskega sklada, državnega in
občinskih proračunov.
V letu 2010 je potrebno izvesti dodatne hidrogeološke raziskave vodnih virov, PVO,
odkupe zemljišč oz. služnosti, PIZ, OPPN, PGD in PZI projektno dokumentacijo vodnih
virov in transportnih cevovodov ter za primarne in sekundarne cevovode pridobiti vsa
gradbena dovoljenja.
V letu 2011 je potrebno pripraviti Vlogo ter prejeti odločbo Komisije, uskladiti razpisno
dokumentacijo za izbor izvajalca del ter izvesti javni razpis za izbiro izvajalca (KONČNI –
SKRAJNI ROK ZA PRIPRAVO “READY TO GO” PROJEKTA!)
V letu 2012 pričeti z deli, v letu 2014 pričeti z rednim obratovanjem, v letu 2015 z deli v
celoti zaključiti, izvesti končni obračun del, pričeti z rednim obratovanjem ter izvesti
končni prenos v osnovna sredstva občin.
Zaključki
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
V vseh sistemih dokončati z vsemi postopki in podpisati pogodbe za delo
Svetovalnega inženirja (rok julij, začetek avgusta 2010);
Pristopiti k izvajanju raziskav vodnih virov (hidrogeološke raziskave), izdelati
strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov ter idejne zasnove in idejne
projekte vodnih virov;
Izdelati predinvesticijsko zasnovo (PIZ);
Izdelati projektno dokumentacijo PGD, PZI transportnih cevovodov ter vodnih virov
s pripadajočimi objekti;
Vzporedno voditi vse postopke v zvezi s pridobitvijo zemljišč in nepremičnin.
Izdelati vso potrebno investicijsko dokumentacijo v skladu z Uredbo o enotni
metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju
javnih financ;
Usklajevanje Vloge, priprava končne Vloge, odločba Komisije (skrajni rok druga
polovica leta 2011!);
Priprava razpisne dokumentacije, usklajevanje razpisne dokumentacije, izbira
izvajalca (konec 2011, začetek del najkasneje spomladi 2012).