Transcript Poglavja iz psihologije osebnosti in kognitivne psihologije

TRENDI IN
PERSPEKTIVE
SODOBNA PSIH0LOGIJE
Nevroznanost – vedenjska nevroznanost
in nevropsihologija
Pregled vsebine
 Vedenjska nevroznanost
 Konativni aspekti nevropsihologije
 Emocije
 Osebnostne poteze
 Nevroznanostveni vidiki psihičnih motenj
 Nevroznanstveni vidiki integralnega psihičnega
delovanja


Zavest
Samodejavnost
Kortikalno in subkortikalno
delovanje
 Korteks

arhipalij


paleopalij


samoobramba, beg,
agresivnost
gl. limbični sistem
neopalij (neokorteks)

najkompleksnejše telesne
in psihične funkcij
 Limbični sistem (paleopalij)

funkcionalna pomembnost

emocije, motivacija, tudi
kognicija
 Možgansko deblo
 Mali možgani
Korteks
 Največja struktura ŽS
 Evolucijsko najmlajša
 Psihološko
najpomembnejša in
najkompleksnejša
 Močno in večstransko
povezana s
subkortikalnimi
strukturami
Glavne funkcije korteksa
 Prejem in distribucija informacij
po modaliteti (vidne,
slušne...)
 po gradivu (verbalne,
neverbalne...)
 Analiza (procesiranje) informacij
 Integriranje informacij
 Senzorne funkcije
 Motorično delovanje
 Senzomotorična integracija
 Zavest
 Pozornost in koncentracija
 Govor, jezik
 Spomin
 Mišljenje, inteligentnost
 Emocije

Jezik in govor
(Brocova/Wernickejeva area)
Frontalni lobus
 osebnost, humor, socialna
kognicija
 emocionalna kontrola
 vpletenost v
 motorične funkcije, reševanje
problemov, spontanost,
kontrola impulzov, spomin,
jezik, planiranje, pobude,
presojanje, socialno in spolno
obnašanje, prostorska
orientacija (orientacija telesa v
prostoru)
 poškodbe bolj prizadenejo
divergentno mišljenje kot IQ
 asimetričnost
 levi: verbalna kontrola
 desni: neverbalne sposobnosti
Prefrontalna area
 Zelo velika pri človeku in
nekaterih vrstah delfinov
 Močne obojesmerne povezave
s thalamusom, amygdali in
drugimi subkortikalnimi
strukturami
 Vključena v pomembne
emocionalno-afektivne,
kognitivne in osebnostne
funkcije
 Pomembna pri nastajanju in
izražanju afektivnih stanj (o
tem pozneje natančneje)
 Pomembna za čut
odgovornosti in socialno
ustrezno obnašanje
 Pomembna pri zmožnosti
koncentracije in
abstrahiranja
 Pri poškodbah in
prefrontalni lobotomiji so
omenjene funkcije lahko
zelo prizadete
Frontalni lobus







Obnašanje v odnosu do okolja
Planiranje
Zavest, besedni pomen, spomin
Izražanje emocij
Socialno obnašanje
naloge, ki zahtevajo razumevanje namenov in mišljenj drugih
pacienti s poškodbo FL so bistveno slabši
 ne morejo npr. dobro presoditi, kaj lahko drugi zaznajo s svoje
perspektive
 ne morejo presoditi, ali jih drugi skušajo prevarati
 Drugi opaženi problemi






Paralize (vključenost v motorično kontrolo)
Izvajanje sekvenc v strukturirani dejavnosti
Miselna togost
Perseveracija
Govorne težave
Spremembe v socialnem obnašanju, osebnosti
Frontalni lobus (nadaljevanje)
 Donald Stuss (2001), Rotman Research Institute
 frontalni lobus - koordinator “človeškega bistva”,
mentalizacije in socialne kognicije
 razumevanje duševnosti drugih
 perspektiva drugega
 simpatija, empatija
 razumevanje humorja, ironije, sarkazma
 razkrivanje prevar
 sedež naše “teorije uma”?
 humor (desni FL) (Shammi, 2001)
Motorični in somatosenzorni
možgani
 Motorična in senzorična reprezentacija telesa

“homunculus”
Homunculus
Parietalni lobus
 Čutenje in zaznavanje
 Integracija zaznav
(predvsem vidnih)

prostorska konstrukcija
sveta
 Senzomotorična
koordinacija in
integracija
 Vpletenost v
osebnostne in
spominske funkcije
Parietalni lobus (nad.)
 Funkcije






čutenje, zaznavanje
integracija zaznav
prostorska organizacija
sveta
senzomotorična
koordinacija in voljna
(pozornostna) integracija
gibov
vpletenost v spominske
funkcije (verbalne in
neverbalne)
vpletenost v osebnostne
funkcije

Učinki poškodb






deficiti in abnormnosti v telesni shemi
in prostorski orientaciji
levi PL: Gerstmannov sindrom:
zamenjava levo-desno, agrafija,
akalkulija, afazija, agnozija
desni PL: zanemarjanje
kontralateralnega dela telesa in
prostora (težave pri oblačenju in
umivanju); konstrukcijska apraksija (ne
more sestaviti stvari in delati)
levi PLTL: verbalni spomin in pomnenje
desni PLTL: osebnostne spremembe;
neverbalni spomin
bilateralne: Balintov sindrom (motnje v
hotni pozornosti in kontroli gledanja,
nezmožnost integritati sestavine
vidnega prizora, nezmožnost doseči
predmet s pomočjo vida)
Temporalni lobus
 slušni centri
 razumevanje govora
 osmišljanje besednega
gradiva
 selektivno usmerjanje
pozornosti pri slušnih in
vidnih informacijah
 vpletenost v spomin,
kognitivno delovanje
 vpletenost v osebnostno
delovanje, afektivno
delovanje in spolno
obnašanje
Temporalni lobus (nad.)
 Funkcije (Kolb, Wishaw, 1990)








slušno zaznavanje
selektivna pozornost na
slušni in vidni input
vpleten v procesiranje
vidnih zaznav
organizacija in
kategorizacija besednega
gradiva
razumevanje govora
vpleten v mehanizme
dolgoročnega spomina
vpleten v osebnostno in
afektivno delovanje
vpleten v spolno obnašanje
 Problemi pri poškodbah








motje v poslušanju in
slušnem zaznavanju
motnje v slušni in vidni
selektivni pozornosti
motnje v vidnem zaznavanju
motnje v uporabi besednega
gradiva
motnje v razumevanju
govora
motnje v dolgoročnem
spominu
spremembe v osebnosti in
afektivnem delovanju
spremenjeno spolno
obnašanje
Okcipitalni lobus
 Vidno zaznavanje
 Primarni, sekundarni,
tercialni vidni centri
 Vidno prostorsko
procesiranje
 Diskriminacija gibov in barv
 Poškodbe: vidne iluzije,
izpadi (skotomi), halucinacije
(poškodbe OL ali TL);
besedna “slepota” (agrafija,
aleksija) (OL/TL/PL)
Tri aree vidnega korteksa
Bazalni gangliji
 Locirani globoko v
hemisferah



nucleus caudatus
putamen
globus pallidus
 Dobivajo impulze iz vseh lobusov, sami
jih pa pošiljajo le v frontalni lobus
 Imajo pomembno vlogo pri regulaciji
gibanja
 In pri kogniciji
Corpus callosum
 Nevronske povezave
med hemisferama
 Poškodbe c. c.: motnjev
v interakciji obeh
hemisfer in integraciji
hemisfernega delovanja
(“brain splitting”)
Hemisferne razlike
 Levi in desni tip
osebnosti
nezavedno
zavest
govor
branje
pisanje
računanje
mišljenje
sklepanje
znanje
nadzor nad desno
polovico telesa
glasba, ples
umetnost
prostor
intuicija
domišljija
nadzor nad desno
polovico telesa
Hemisfernost in emocionalnost
 Hemisferne razlike v procesiranju in vpletenosti emocij
 Aktivacija levega prefrontalnega korteksa – pozitivne
emocije
 Aktivacija desnega prefrontalnega korteksa – negativne
emocije
 Nizko vzburjenje LH deprimira, nizko vzburjenje DH
sprošča
Bolj aktivna
pri pozitivnih
emocijah
Bolj aktivna
pri negativnih
emocijah
L
D
Subkortikalni vidiki osebnosti
možganska skorja
most
(pons)
ARAS
mrežna
tvorba
podaljšana
hrbtenjača
hrbtenjača
 Mrežna formacija
 aktivacija in
desinhronizacija
korteksa
 regulacija budnosti in
spanja
 stopnje zavesti in
pozornosti
 zaznavanje
 habituacija
 ARAS sistem
Možgansko deblo
 Strukture m. debla
Subkortikalni vidiki osebnosti
(nad.)
 ARAS sistem
 vzburjevalni sistem
 povratni vplivi korteksa
učinkovitost delovanja
optimalni nivo
nizek
visok
nivo vzburjenja
 raven vzburjenja
 funkcionalni pomen ravni
vzburjenja (Lindsley,
Malmo)
 obrnjeno u razmerje med
nivojem vzburjenja in
učinkovitostjo psihičnega
delovanja
Limbični sistem, hardver regulacije
emocij
Corpus mamillaris Nuclei thalam ant
gyrus cingulat.

Limbični sistem






gyrus cingulatum
mamilarno telo
prednja talamična jedra
fornix
hipokampus
amygdala
Amygdala
Hippocampus
Fornix
Limbični sistem
 Limbični sistem
 motivacija, emocije
 Hyppocampus
 motivirano obnašanje, planiranje, kognitivno
usmerjanje
 prostorski spomin
 Amygdala
 anksioznost, plašnost, nevroticizem; družabnost;
spolnost; odvisnost
 kaznovanje (am.) in nagrajevanje (nucleus acumbens)
 Povezanost z dimenzijo N in afektom (zlasti
negativni)
Limbični sistem
 “vmesni možgani”
(paleopalij): “arhaični”
del korteksa, razvojno
starejši od neokorteksa,
mlajši od arhipalija
 funkcionalno povezan z
emocionalnim in
motivacijskim
delovanjem,
pozornostjo in
spominom
Limbični sistem in emocije
 Prve teorije
 James,
Lange
 Cannon, Bard
 Papez
 Papezov krog
 Mac Lean
 Limbični sistem
 Prefrontalna area
Mali možgani
 koordinacija hotne motorike,
ravnotežja in mišičnega tona
 Vključenost v planiranje in
koordinacijo delovanja
(samodejavnost)


“Damage to the cerebellum can lead to: 1)
loss of coordination of motor movement
(asynergia), 2) the inability to judge distance
and when to stop (dysmetria), 3) the inability
to perform rapid alternating movements
(adiadochokinesia), 4) movement tremors
(intention tremor), 5) staggering, wide based
walking (ataxic gait), 6) tendency toward
falling, 7) weak muscles (hypotonia), 8)
slurred speech (ataxic dysarthria), and 9)
abnormal eye movements (nystagmus).”
http://www.neuroskills.com/index.html?main
=tbi/bcerebel.shtml
Nevrotransmiterji in hormoni
 Nevrokemični aspekti duševnosti

transmiterji




prosim, polno!


acetilholin (učenje, spomin)
receptorji za glutamat
(učenje pri miših, Tang,
1999)
dopaminergični in
serotonergični sistemi
(osebnostne značilnosti)
dopamin in ekstravertnost
nootropne droge
hormoni


spolni hormoni, agresivnost,
inteligentnost
kortizol, “stresni hormon”
Nevrotransmiterji
 Eksperiment Otta Loewyja (1921; sanje!)
 Vrste nevrotransmiterjev

majhne molekule



aminokisline





GABA (gamaaminobutirična kislina)
glicin, glutamat, aspartat
nevroaktivni peptidi


acetilholin, serotonin, histamin
kateholamini: noradrenalin,
adrenalin, dopamin
vrsta snovi
med njimi enkefalin in drugi
endorfini
trofični faktorji (majhni proteini)
topni plini


dušikov oksid (NO)
ogljikov monoksid
Pomembni nevrotransmiterski
sistemi
 Noradrenalin
• beg/borba/strah
 Dopamin
 Serotonin
• iskanje zadovoljstva,
akcija
• apetitivno delovanje
 Acetilholin
• spomin, vzburjenje
 GABA
• inhibitorno delovanje
 Glutamat
• ekscitatorno delovanje
Hormoni in nevrotransmiterji
 Noradrenalin

Borba ali beg


Agresivnost
Noradrenalin (-) in GABA (+)

Anksioznost, depresivnost,
negativni afekt
 Acetilholin
pozornost
 spomin
 spanje
 ACh nevroni zgodaj umirajo pri
Alzheimerjevi bolezni (važno
za zdravljenje!)
 Dopamin
 Ugodje, pozitivni afekt
 Ekstravertnost
 Depresivnost

 Serotonin




Spanje
Emocionalno “stikalo”
Depresivnost
Nizka raven:

Impulzivnost, agresivnost
 Drugi psihični efekti

hormoni



spolni hormoni, agresivnost,
inteligentnost
kortizol, “stresni hormon”,
depresivnost
transmiterji


receptorji za glutamat (učenje
pri miših, Tang, 1999)
nootropne droge
Možgani in spol



Nevrološke razlike med spoloma
Šele pred nekaj desetletji so začeli
ugotavljati te razlike
Danes vemo za več takšnih razlik
(nove metode, npr. slikanje
možganov)






Razlike v možganski masi in obsegu


v masi možganov
v številu nevronov
v nevronskih povezavah
v procesiranju informacij
v delovanju nevrotransmiterjev in
hormonov...
zakaj potem moški niso
inteligentnejši?
Razlike v številu nevronov







Strukturne razlike so bolj jasne kot
funkcionalne
Pri nekaterih sposobnostih so
razlike v dosežkih
Pri drugih ni razlik v dosežkih, pač
pa v procesiranju
Razlike v sposobnostih in
procesiranju informacij
Evolucijski smisel razlik med
spoloma
Razlike v sintezi serotonina (študije
z možganskim slikanjem)
Aplikacija ugotovitev


tretma motenj
drugačne doze za moške npr. pri
zdravilih, ki ciljajo na povečano
sintezo serotonina
Možgani in spolni hormoni
 Estrogen
čuvanje nevronov pred
apoptozo
 nove nevronske povezave
 spomin
 Testosteron
 se pri moških v možganih
pretvarja v estrogen


Podobna stimulativna
vloga kot pri estrogenu



čuvanje nevronov
(zaščita pred
apoptozo)
spomin
prevencija
Alzheimerjeve
bolezni?
Nasilni možgani
 Nevrološka podlaga
agresivnosti
 Prefrontalne aree
 inhibirajo agresivnost
 poškodbe tukaj
povzročajo agresivno
vedenje (že 1848 znan
primer Phineas Gage)
 Limbični sistem
 amygdala


medialni in zadnji del
(napadalnost)
sprednji in lateralni deli
(strah, beg)
Primer Phineas Gage
Pozitivne in negativne emocije
 Nevropsihologija sreče
 Prefrontalni korteks in
afekt


aktivacija levega pk: +
aktivacija desnega pk: -
Nevrologija anksioznosti
 Preveč
Palpitacije
noradrenalina ali
premalo GABA?
 nizka stopnja
aktivnosti GABA
Local circuit
neurones
GABA
Razširjene zenice
Tremor
NE
Anksioznost
Locus Coeruleus
Nevrologija OKM
 Neravnovesje
dopamina in
serotonina
 Abnormno
delovanje
orbitalne regije
frontalnega
korteksa (nad
očmi) in dela
bazalnih ganglijev
(nuclei caudati ,
odgovorni za
pretvorbo čutne
informacije v
mišljenje in akcijo)
DA
5HT
Raphe nuclei
Humor, smeh in možgani
 Tri lokacije
 Frontalni lobus
 Suplementarna
motorična area
 Nucleus accumbens
Depresivnost in stres
 Depresivnost in stresni hormoni
povezava depresivnosti s
transmiterji in hormoni
 noradrenalin
 serotonin
 Povezanost s stresnimi
hormoni
 CRF (corticotropin releasing
factor)
 pripravlja delovanje dveh
drugih: ACTH in kortizola
 Ta sistem je hiperaktiven pri
depresivnih osebah

Illustration by Lydia Kibiuk, Copyright © 2001 Lydia Kibiuk
Amygdala, strah in druge emocije
 Amygdala
strah
 anksioznost
 razlike med obema
 imajo vlogo tudi pri
pozitivnih emocijah
 Reakcije na nevarnost
 Vpliv spola, starosti in
obolenj na interpretacijo
strahu

Nevroznanstveni vidiki čustvenih
motenj
 So čustvene motnje možganske motnje?
 Kje so nevrološke podlage čustvene motenosti?
 Kako pride do nevroloških disfunkcij v regulaciji
čustev?
 Kdaj se začno te disfunkcije?
 Zakaj se pojavijo?
The brain is my second most favorite organ (Woody Allen)
Behind every crooked thought must be a crooked neural circuit (znani
nevroznanstvenik)
So čustvene motnje možganske
motnje?
 Nevroticizem
posledica labilnosti
subkortikalnih
mehanizmov,
vpletenih v
regulacijo emocij
(Eysenck, 1967)
 Moteno delovanje
struktur limbičnega
sistema
Nevrologija depresivnosti
 Deficientnost
serotonina (5HT)
 + že omenjeno:


vloga noradrenalina
in dopamina
 visok nivo:
maničnost
 nizek nivo:
depresivnost
vpletenost stresnih
hormonov
5HT
Raphe nuclei
Bipolarna motnja
 depresivna
faza
 manična faza
 PET slike
delovanja
možganov v
obeh fazah
Miljejski in biološki vidiki
shizofrenije

Malo podlage za veljavnost
miljejskih teorij






Visoka stopnja kognitivne
motenosti kaže na biološko
podlago
Dedna pogojenost
Velike možganske
spremembe



psihoanalitske
interpersonalne
vedenjske
strukturne anomalije
propad nevronske mase
(Thompson in sod., 2000)
Vloga dopamina (ekscesivna
dejavnost dopamina)
Literatura - nevropsihologija



Kolb, M. (1998). Brain plasticity and behavior. Annual Review of Psychology.
Gage, F.H. (2000). Mammalian neural stem cells. Science, 287: 1433-1438.
Kalat, J. W. (2001). Biological psychology (7th ed.). Belmont, CA: Wadsworth/Thomson Learning
Literatura - nevropsihologija




















Beatty, J., Principles of behavioral neuroscience, 1995, Brown & Benchmark, Dubuque, IA.
Berg, R., Franzen, M., and Wedding, D., Screening for brain impairment: A manual for mental health practice,
1987, Springer, NY.
Corsellis, J.A.N., & Blackwood, W., Greenfield's Neuropathology, third edition, 1976, Year Book Medical Pub.,
Chicago.
Crick, Francis and G. Mitchison (1983). The function of dream sleep. Nature 304: 111-114.
Critchley, Macdonald and R.A. Henson (eds.) (1977). Music and the Brain. London: Heinemann. Cf. Robin Allott's
The Pythagorean Perspective: The Arts and Sociobiology.
Curtis, B.A., Jacobson, S.J., & Marcus, E.M. An Introduction to the Neurosciences, Philadelphia: W.B. Saunders,
1972.
Cytowic, Richard E. (1996). The Neurological Side of Neuropsychology. Cambridge, MA: MIT Press. Extracts.
Damasio. Antonio (1994). Descartes' Error: Emotion, Reason, and the Human Brain. New York: G.P.Putnam.
Edelmann, Gerald (1992). Bright Air, Brilliant Fire: On the Matter of the Mind. New York: Basic Books. Reviewed by
Ralph Siegel (external).
Franzen, M.D. Reliability and validity in neuropsychological assessment, 1989, Plenum, NY.
Jarvis, P.E., & Barth, J.T., Halstead-Reitan Test Battery: An interpretive guide, 1984, PAR
Jefferson, J.W., & Marshall, J.R., Neuropsychiatric features of medical disorders, 1983, Plenum Medical Book Co.,
New York.
Kolb, B., & Whishaw, I.Q., Fundamentals of human neuropsychology, Fourth Edition, W.H.Freeman & Co., New
York.
Lachar, D. (1974). The MMPI: Clinical assessment and automated interpretation. Los Angels: Westem
Psychological Services.
Long, C. J. & Ross, L., Head Trauma: Acute Care to Recovery, Plenum Press, New York, 1992.
Luria, A.R., Higher cortical functions in man, 1966, Basic Books, New York.
Manter, J.T., & Gatz, A.J. Clinical Neuroanatomy and Neurophysiology. Philadel phia: Davis, 1958.
Merritt, H. H., A textbook of neurology, Sixth Edition, 1979, Lea & Febiger, Philadelphia.
Pinel, J. P. J. (2003). Biopsychology. Boston &: Allyn Bacon.
Reitan, R.M., & Wolfson, D., The Halstead-Reitan Neuropsychological Test Battery: Theory & Clinical
Interpretation, 1993, second edition, Neuropsychology Press, Tucson, Strub, R.L. & Black, W.F. The Mental Status
Examination in Neurology. Philadel phia: F.A.Davis Co., 1977.
Literatura - nevroznanoost




















Gazzaniga, Michael S. (1984). Handbook of Cognitive Neuroscience. New York: Plenum.
Gazzaniga, Michael S. (1992). Nature's Mind: The Biological Roots of Thinking, Emotions, Sexuality, Language, and Intelligence.
New York: Basic Books.
Gazzaniga, Michael S. (ed.) (1994). The Cognitive Neurosciences. Cambridge, MA: MIT Press.
Gazzaniga, Michael S. (ed.) (1997). Conversations in the Cognitive Neurosciences. Cambridge, MA: MIT Press. Contents.
Extracts.
Gazzaniga, Michael S. (1998). The Mind's Past. Berkeley, CA: Univ. of California Press. Preface.
Jacobs, Gerald H. (1996). Primate photopigments and primate color vision. Proceedings of the National Academy of Sciences of
the United States 93: 577-81. Abstract.
Kimura, Doreen (1999). Sex and Cognition. Cambridge, MA: MIT. Abstract.
Libet, Benjamin, Anthony Freeman and Keith Sutherland (eds.) (1999). The Volitional Brain Towards a Neuroscience of Free Will.
Thorverton, UK: Imprint Academic, 1999. Series title: Journal of consciousness studies 6. 8-9. Publishers presentation (external).
McEwen, Bruce S. and Harold M. Schmeck, Jr. (1994). The Hostage Brain. New York: Rockefeller University Press. Excerpts.
MacLean, Paul (1990). The Triune Brain in Evolution: Role in Paleocerebral Functions. New York: Plenum Press.
Marr, D. (1982). Vision. San Francisco: W.W. Freeman.
Miyake, Akira and Priti Shah (eds) (1999). Models of working memory: Mechanisms of active maintenance and executive control.
New York, NY: Cambridge University Press. Abstracts.
Quartz, S. & Sejnowski, T.J. (1997). The neural basis of cognitive development: A constructivist manifesto. Behavioral and Brain
Sciences 20 (4): 537-596. Full draft text (external).
Ramachandran, Vilayanur S. (1996). The Evolutionary Biology of Self-Deception, Laughter, Dreaming and Depression: Some
Clues from Anosognosia. Medical Hypotheses 47: 347-362.
Sachs, Oliver (1995). An Anthropologist on Mars: Seven Paradoxical Tales. New York: Alfred A. Knopf.
Sachs, Oliver (1987). The Man Who Mistook His Wife for a Hat. New York: Harper and Row.
Shaywitz, Sally E. (1996). Dyslexia. Scientific American, November 1996: 98-104.
Shepard, Roger N. (1990). Mind Sights: Original visual illusions, ambiguities, and other anomalies, with a commentary on the play
of mind in perception and art. New York: Freeman.
Sprengelmeyer, Reiner (1996). Loss of Disgust-Perception of Faces and Emotions in Huntington's Disease. Brain 119: 16471665.
Zeki, Semir (1999). Inner Vision: An Exploration of Art and the Brain. New York: Oxford University Press.
Spletni viri
 http://iacl.ece.jhu.edu/~chenyang/research/BrainMap







Web/
http://faculty.washington.edu/chudler/neurok.html
http://neuro.psyc.memphis.edu/NeuroPsyc/np-ugpnp.htm
http://socrates.berkeley.edu/~noam/127.html
http://www.neuroguide.com/
http://www.redreef.com/
http://apu.sfn.org/content/Publications/BrainBriefings
http://www.neuroskills.com/index.html?main=tbi/bcer
ebel.shtml