Transcript plansko obdobje

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ
Katedra za poslovne in
delovne sisteme
Matjaž ROBLEK
METODE IN TEHNIKE
PLANIRANJA
Operations planning & control
01 Osnove planiranja
Kaj je plan ?
•
teoretičen model delovanja poslovnega sistema v
prihodnosti:
• postavitev ciljev poslovnega / delovnega sistema,
• določanje virov, potrebnih, da bi se dosegli cilji.
Zakaj se v podjetjih planira ?
v organiziranem okolju se ničesar ne
sme prepustiti naključju;
• potrebno je biti pripravljen na vse zaznane
bodoče dogodke.
•
Zakaj je možno planirati ?
procesi imajo vztrajnost;
• iz dogajanja v preteklosti je mogoče
sklepati o (možnih) dogajanjih v
prihodnosti;
• vztrajnost pa ima dva vidika:
• determinističnega - vsi izdelki iste
vrste so enakovredni: izdelani iz istih
materialov in na enak način po istem
postopku,
• stohastičnega - procesi se
želijo (nekaj časa) v prihodnosti gibati
enako kot v preteklosti.
•
Stohastični vidik vztrajnosti procesov
pojav
preteklost
prihodnost
60
50
40
30
danes
20
10
0
čas
Deterministični vidik vztrajnosti procesov
Vsi izdelki
iste vrste so
enakovredni,
izdelani
na isti način,
iz istih materialov
in po enakem postopku
Časovna obdobja planiranja
Plan kot tak je
• dokument, na katerem so navedena
predvidena dogajanja v nekem
prihodnjem časovnem obdobju.
• Predvidevanje, pogled v naprej ne
more segati v neskončnost,
• ampak ga zavestno časovno omejimo.
• Omejeno časovno obdobje, za katerega
naj velja plan, imenujemo
• plansko obdobje
(oz. planski horizont, časovno okno).
•
Časovna obdobja planiranja
•
•
•
•
Plansko obdobje je lahko različno dolgo od ene ure do nekaj let.
Enosmiselnih navodil, kako dolga naj bodo
planska obdobja, ni.
Dolžina planskega obdobja se določa glede
na značilnosti delovnega procesa (glej. poglavje 00),
• predvsem glede na kompleksnost delovnega
procesa (npr. povezav med procesi) in
• trajanje (izdelavni interval, izdelavni ciklus).
Plansko obdobje se dalje deli na
• delna planska obdobja (planske periode) in ta na
• terminske enote.
Časovna obdobja planiranja v praksi:
KRATKOROČNO
SREDNJEROČNO
DOLGOROČNO
TERMINSKI OPERATIVNI
PLANI
plansko obdobje
mesec, teden, dan
OSNOVNI TAKTIČNI
PLANI
plansko obdobje (običajno) leto
vsako plansko obdobje dalje
strukturiramo na krajša delna
planska obdobja - terminske
enote (planske periode)
PERSPEKTIVNI STRATEŠKI
PLANI
plansko obdobje 3 leta in več
Strategija postavlja cilje, ocenjuje sredstva,
smeri delovanja, čas, prostor, možnosti in
nevarnosti, odgovarja na vprašanji: Kaj delati?
Koliko delati? (uspešnost)
Taktika določa postopke optimalnega izvajanja
dejavnosti, da bi dosegli cilje in odgovori na
vprašanja: Kako delati? Kje delati? Kdo naj dela?
Kdaj delati? (uspešnost in učinkovitost)
Operativa pa določene naloge in postopke
operacionalizira: razporeja, sproža in spremlja
njihovo izvajanje. Odgovarja na vprašanje: Kako
optimalno izkoristiti kapacitete? (učinkovitost)
Vsebina
planov
KAJ ?
nabor, sortiment: - izdelkov
- materialov
- kadrov ...
KOLIKO ?
količina
KDAJ ?
roki za realizacijo
KAKŠNA
VREDNOST?
prihodek
strošek
3+1 K
Kdo
v podjetju
planira ?
Planirati morajo
vse poslovne
funkcije - službe;
vsakdo v podjetju!
Specializacija:
• služba za
strateško
planiranje
• služba za
operativno
planiranje
Planiranje je procesna funkcija:

STRATEŠKO PLANIRANJE
dolgoročno
srednjeročno

OSNOVNO (LETNO) PLANIRANJE
letno
tromesečno (kvartalno)
mesečno

OPERATIVNO (TERMINSKO)
PLANIRANJE
. NADZOR IN VODENJE
 IZDELAVE
OPERATIVNO PLANIRANJE
IN VODENJE IZDELAVE (OPP)
STRATEŠKO
PLANIRANJE
Delitev dela med službo za strateško
planiranje in službo za operativno
planiranje in vodenje
Statičen pristop k planiranju - planiranje
za določena fiksna planska obdobja
primer osnovnega - letnega planiranja
čas za pripravo plana
rok sprejemanja (operacionalizacije) plana
01/09
31/12
da povečamo zanesljivost,
je v sredini planskega
obdobja potreben rebalans
čas trajanja planskega
obdobja (veljavnosti plana)
leto n
čas
31/12
01/01
~01/07
01/09
01/01
31/12
leto n+1
31/12
01/09
01/01
Problem: zanesljivost
plana s časom pada !
čas
31/12
31/12
leto n+2
Planiranje ni stalno delo, zato se opravi površno.
Statično se planirajo strateški in osnovni plani.
čas
Zanesljivost planiranja
•
Popolnoma zanesljiv bi bil plan, ki bi bil realiziran
popolno in v celoti - z verjetnostjo
realizacije p = 1 oziroma 100%.
V realnem okolju je to nemogoče, verjetnost
realizacije p < 1, je manjša od 100%.
• Doseganje plana onemogočajo napake pri planiranju
in nepredvideni dogodki, ki jih ni mogoče napovedati
in se dogodijo naključno.
• Nepredvidenih dogodkov je toliko več,
kolikor daljše je plansko obdobje. Zanesljivost
planiranja torej zavisi tudi od dolžine planskega
obdobja.
•
Zanesljivost planiranja
stopnja zanesljivosti planiranja
100 %
napake zaradi nenatančnosti / neprimernosti postopka planiranja
napake zaradi zakasnitve pri zajemanju podatkov
napake zaradi netočnih podatkov
visoka
srednja
nizka
vpliv nepredvidenih dogodkov
terminski operativni plani
čas
taktični osnovni plani
strateški perspektivni plani
Težnja po absolutno zanesljivih planih ni smiselna.
Dinamično - drsno planiranje
primer tromesečnega planiranja
čas za pripravo plana
rok sprejemanja (operacionalizacije) plana
01/12
čas trajanja planskega obdobja (veljavnosti plana ) = 3 mesece
31/12
novo
01/01
31/01 01/02
28/02 01/03
31/03
čas
plansko obdobje n
01/01
01/02
31/01
realizirano
drsno
obdobje
(1 mesec)
28/02 01/03
31/03 01/04
30/04
plansko obdobje n+1
Stalno smo v
območju visoke
zanesljivosti!
DRSENJE V ČASU
čas
01/03
01/02
31/03 01/04 30/04 01/05 31/05
izvedba se
čas
pripravlja,
plansko
obdobje
n
+
2
28/02
spremembe
zamrznjeno informativno le
izjemoma
se bo izvedlo,
lahko
še vse
01/04 30/04 01/05 se
31/05
01/06 30/06
sprememb več
spremeni
čas
ne sme biti
01/03
31/03
FIKSNO PRIPRAVLJALNO ORIENTACIJSKO
OBDOBJE
OBDOBJE
Planiranje je
verjetnost realizacije > 0,9
verjetnost realizacije ~ 0,75
stalno delo, ki
verjetnost realizacije < 0,50
ga opravljajo posebne službe.
Pomembno v okolju nenehnih sprememb!
OBDOBJE
Časovna hierarhija planiranjaVsakin
plan za časovno krajše obdobje
je bolj podroben, izveden iz ustreznega
plana za časovno daljše obdobje in
vodenja izdelave
vsebinsko usklajen z njim.
STRATEŠKO POSLOVNO
PLANIRANJE
AGREGIRANO PLANIRANJE
PRODAJNEGA/PROIZVODNEGA
PROGRAMA
PLANIRANJE
MATERIALNIH
POTREB
NABAVA
DETAJLIRANO
OSNOVNO PLANIRANJE
IZDELAVE
informacijski
tokovi
materialni in
blagovni tokovi
IZDELAVA
VODENJE IZDELAVE IN
VREDNOTENJE REZULTATOV
časovno obdobje: strategija več let
taktika leto / nekaj mesecev
PLANIRANJE
DISTRIBUCIJE
PRODAJA
operativa mesec / teden
izvedba dan / ura
nadzor in vodenje v realnem času
zgoščeno
dolgoročno
PLANIRANJE PRODAJNO/PROIZVODNEGA
PROGRAMA na nivoju družin izdelkov
PLANIRANJE
PRIMARNIH POTREB
ne
Disagregacija družin v realne izdelke
Modifikacije
kapacitet možne ?
premalo
kapacitet
Primerjava potrebnih in
razpoložljivih kapacitet
da
dovolj kapacitet
OSNOVNO PLANIRANJE IZDELAVE
na nivoju realnih vrst izdelkov
ne
PLANIRANJE POTREB
PO KAPACITETAH
PLANIRANJE
MATERIALNIH POTREB
Realizacija možna?
Realizacija možna?
da
TERMINSKO PLANIRANJE
NADZOR IN VODENJE
IZDELAVE
ne
da
NADZOR IN VODENJE
MATERIALNIH TOKOV
podrobno
PLANIRANJE
SEKUNDARNIH
POTREB
kratkoročno
Koncept sukcesivnega hierarhičnega
planiranja delovnih virov (MRP-II)
POSLOVNO PLANIRANJE - PRODAJA,
POKRITJE, INVESTICIJE, FINANCE
Koncept naprednih sistemov planiranja (APS)
IZDELAVA
PRODAJA
DISTRIBUCIJA
dolgoročne
napovedi
rezultati
simulacij
srednjeročne
napovedi
OSNOVNO PLANIRANJE IZDELAVE (MPS)
količine za
izdelavo
OPERATIVNO
PLANIRANJE
IZDELAVE
količine
serij
količine
serij
dobava
materiala
dobavni
roki
nabavni
nalogi
NADZOR
IN VODENJE
NABAVE
potrebe po
kapacitetah
zaloge
TERMINIRANJE
RAZVRŠČANJE
dobavni
roki
delovni
nalogi
NADZOR
IN VODENJE
IZDELAVE
potrebe po
kapacitetah
količine dobav
PLANIRANJE
DISTRIBUCIJE
kratkoročne
napovedi
transportne
količine
in poti
PLANIRANJE
TRANSPORTA
povpraševanje
naročila
naročila
RAZPOLOŽLJIVOST
ZA DOBAVO (AtP)
transportni
nalogi
izdelava
izdelkov
NADZOR
IN VODENJE
TRANSPORTA
prodajni
nalogi
odprema
izdelkov
NADZOR
IN VODENJE
PRODAJE
detajlirano
količine
izdelkov
PLANIRANJE
PRIMARNIH POTREB
(POVPRAŠEVANJA)
konfiguracija
mreže
agregirano
STRATEŠKO PLANIRANJE OSKRBOVALNE MREŽE
PLANIRANJE
MATERIALNIH POTREB
(MRP)
STRATEGIJA
IZVEDBA
kratkoročno
OPERATIVA
TAKTIKA
dolgoročno
NABAVA
Povzetek funkcij in nalog
planiranja in vodenja delovnih procesov
(izdelave)
PLANIRANJE
IN VODENJE
IZDELAVE
PLANIRANJE
PLANIRANJE
PRODAJNO/PROIZ.
PROGRAMA
OSNOVNO
PLANIRANJE
IZDELAVE
VODENJE
PLANIRANJE
POTREB
NADZOR IN
VODENJE
IZDELAVE
NADZOR IN
VODENJE
ZALOG
spremljanje in
napovedovanje
povpraševanja
napovedovanje
primarnih
potreb
napovedovanje
materialnih
potreb
priprava
izdelave
planiranje
potreb in
priprava nabave
planiranje
prodaje
planiranje
proizvodnje
(izdelave)
planiranje
materialnih
potreb
lansiranje in
dispečiranje
operativna
nabava
planiranje
končne
montaže
planiranje
potreb po
kapacitetah
spremljanje
in nadzor
izdelave
prevzem in
skladiščenje
Določanje
akcij izdelave
operativno
ukrepanje
poraba gospodarjenje
z materialom
planiranje
distribucije
planiranje
proizvodnega
programa
planiranje
proizvodnih
virov
grobo
planiranje
kapacitet
določanje
nabavnih
akcij
terminsko
planiranje
vodenje
zalog