Transcript Vpliv dejavnikov tveganja iz okolja na zdravje ljudi

Zdravje in okolje

Novo mesto, 24. oktober 2013
Determinante zdravja
POLITIČNE
 EKONOMSKE
 SOCIALNE
 TEHNOLOŠKE (okolje)

PEST
Determinante zdravja so
tiste, ki na kakršenkoli
način vplivajo na
človekovo zdravje in
zdravje celotnega
prebivalstva.
Determinanta = določljivka
Determinante (naravnega) okolja
Povezovanje dejavnikov naravnega okolja kot so: biološki,
fizikalni, kemični in biomehanski dejavniki, pripelje do
kompleksnih determinant naravnega okolja.
Med njimi sta nedvomno na prvem mestu zrak in voda,
poleg teh pa še ožje bivalno (stanovanje) ter delovno
okolje, tla, predvsem tista, na katerih se prideluje hrana za
ljudi in živali ter načini ravnanja z odpadnimi snovmi. V to
skupino lahko uvrstimo tudi živila (stopnja varnosti živil).
Ocena vplivov okolja na zdravje
Škodljivi dejavniki okolja so vzrok za
okrog 24 % (21-27 %) vseh bolezni,
merjeno z DALY (disabled adjusted life
years) ter 23 % (21-25 %) vseh smrti.
Merjenje škodljivih učinkov iz okolja na zdravje
DALY = Disability-adjusted Life Year
= Združuje dva kazalnika in je indikator časa
življenja z boleznijo (YLD) ter časa izgubljenega
zaradi prezgodnje smrti (YLL).
Pove, koliko let zdravega življenja izgubi
populacija zaradi bolezni in smrti.
En DALY je enak izgubi enega leta
zdravega življenja.
Seznam pomembnejših stanj, pri katerih imajo
škodljivi dejavniki okolja največji vpliv
Deleži celotnega
bremena, ki ga
predstavljajo
posamezne
bolezni (daly/1000
preb)
OKOLJSKIM
DEJAVNIKO
PRIPISLJIV
DELEŽ DALY
(1000 preb)
Delež (%)
Vodilni okoljski
dejavnik
Driska
4.15
3.85
93
(pitna) voda
Infekcije spodnjih dihalnih poti
6.10
2.45
40
Zrak
Nenamerne poškodbe
3.30
1.40
42
Promet...
Kronična obstrukt. pljučna bol.
1.80
0.80
44
Zrak
Astma
1.05
0.45
43
Zrak
Zastrupitve
0.50
0.30
60
Voda, zrak,
Rak pljuč
0.75
0.20
27
Zrak
Stanje
(cel svet, leto 2006)
V letu 2010 je bila pričakovana starost ljudi v Sloveniji
ob rojstvu 79,3 leta, od tega 68,3 zdravih let =
Vir: http://www.healthmetricsandevaluation.org/sites/default/files/country-profiles/GBD%20Country%20Report%20-
%20Slovenia.pdf, oktober 2013
ZZV NM - ekologija
V letu 2012 smo opravljali naslednja dela:
1. prve meritve in obratovalni monitoring emisij snovi v zrak iz
nepremičnih virov onesnaževanja,
2. prvo ocenjevanje hrupa in monitoring hrupa za vire hrupa,
3. obratovalni monitoring za odlagališče odpadkov,
4. izvajali ekološke meritve delovnega okolja,
5. izdelava letnega poročila o emisiji snovi v zrak za leto 2012 za
posamezne naročnike,
6. formirali strokovna mnenja o opravljenih preiskavah,
7. sodelovali pri nadzoru virov onesnaževanja okolja.
ZZV NM – druge dejavnosti





Celotno področje pitnih vod,
Celotno področje kopalnih vod,
legionele v vseh vodah in strokovna pomoč, podpora pri obvladovanju
tega problema,
druge storitve s področja sanitarne mikrobiologije (npr. brisi na
čistočo, mikrobiološki pregledi živil, analize vzorcev na snažnost in
sterilnost itd),
storitve s področja sanitarne kemije: poleg že omenjenih storitev v
zvezi z vodami še:
– analize, povezane z živili in predmeti splošne rabe,
– monitoring odpadnih vod,
– analize sedimentov, zemlje, tal,
– odpadkov,
– zraka
Prašni delci manjši od 10um – PM10
V zadnjem desetletju se večina raziskav, v
katerih se ukvarjajo z problematiko zraka in
zdravja, usmerja v iskanje povezave med
izpostavljenostjo prebivalcem prašnim delcem,
in to predvsem tistim manjšim od 10 um. Delci
manjši od 10 ug prodrejo globoko v pljuča –
pljučne mešičke.
Prašni delci manjši od 10um – PM10
Kje nastajajo delci;
Nastajajo pri gorenju fosilnih goriv:
- kurišča,
- motorna vozila,
- delovni stroji,
- elektrarne.
PM10: vpliv na zdravje
Rezultati epidemioloških kažejo, da se pri astmatičnih
otrocih v dneh z povečano koncentracijo PM10 ali dima
poveča število napadov astme.
Poveča se število otrok z vnetji dihal,
Dolgotrajna izpostavljenost PM10 oziroma življenje v
onesnaženem okolju izrazito poveča verjetnost, vnetja
dihalnih poti pri otrocih, dolgotrajno vnetje pa povzroči
upad pljučnih funkcij že v otroštvu.
Število preseganj dnevne mejne
koncentracije PM10 v letu 2013
merilno mesto
Ljubljana Bežigrad
Maribor center
Celje
Murska Sobota
Nova Gorica
Trbovlje
Zagorje
Hrastnik
Koper
Iskrba
Žerjav
Ljubljana BF
Kranj
Novo mesto
Velenje
jan
5
13
11
15
2
11
11
2
3
0
14
5
6
13
2
feb
4
6
13
7
1
12
10
3
1
0
15
4
8
13
3
mar
2
5
6
2
0
5
5
2
0
0
0
2
1
5
0
apr
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
maj
1
0
1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
jun
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
jul
avg
0
2
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
sep
okt
nov
dec
skupno
12
26
31
24
3
28
26
7
4
0
29
11
15
31
5
Bršljin – merilno mesto za PM10
0,0
11.5.2010
15.5.2010
19.5.2010
23.5.2010
27.5.2010
31.5.2010
4.6.2010
8.6.2010
12.6.2010
16.6.2010
20.6.2010
24.6.2010
28.6.2010
2.7.2010
6.7.2010
10.7.2010
14.7.2010
18.7.2010
22.7.2010
26.7.2010
30.7.2010
3.8.2010
7.8.2010
11.8.2010
15.8.2010
19.8.2010
23.8.2010
27.8.2010
31.8.2010
4.9.2010
8.9.2010
12.9.2010
16.9.2010
20.9.2010
24.9.2010
28.9.2010
2.10.2010
6.10.2010
10.10.2010
14.10.2010
18.10.2010
22.10.2010
26.10.2010
30.10.2010
3.11.2010
7.11.2010
11.11.2010
15.11.2010
19.11.2010
23.11.2010
27.11.2010
1.12.2010
5.12.2010
9.12.2010
13.12.2010
17.12.2010
21.12.2010
25.12.2010
29.12.2010
2.1.2011
6.1.2011
10.1.2011
14.1.2011
18.1.2011
22.1.2011
26.1.2011
30.1.2011
3.2.2011
7.2.2011
11.2.2011
15.2.2011
19.2.2011
23.2.2011
27.2.2011
konc. PM10
PM10 – meritve v Bršljinu, leto 2010
PM10 - Bršljin
200,0
180,0
160,0
140,0
120,0
100,0
80,0
60,0
40,0
20,0
datum
OGREVANJE

Primerjava koncentracije delcev PM10 s
povprečno zunanjo temperaturo lahko kaže na
to, da so pomemben vir emisij delcev PM10
individualne stanovanjske hiše, ki za ogrevanje
bivalnih prostorov uporabljajo majhne kurilne
naprave na trdna goriva (naravni les).
Glavni povzročitelj raka je
zunanje onesnaževanje zraka
Gibanje koncentracije pelodov ambrozije v
septembru 2010
Koncentracija cvetnega prahu ambrozije v zraku v Novem mestu
od 2. do 8. septembra 2010
Povprečno število zrn v m3 zraka
200
150
100
50
0
02.09.2010 03.09.2010 04.09.2010 05.09.2010 06.09.2010 07.09.2010 08.09.2010
Medsektorsko vlaganje v zdravje - vloga
lokalne skupnosti
Vključitev skupnosti je temelj
učinkovitega izvajanja javnega
zdravja.
Zdravje
Kmetijstvo
Občina
Družbeno
okolje
Gospodarstvo
Vključevanje lokalnih skupnosti - 1



je temelj učinkovitega izvajanja javnega zdravja,
je ključnega pomena pri sprejemanju odločitev in
ukrepanju,
uspešno sodelovanje skupnosti omogoča
razvijane veščin in zmožnosti v skupnosti, ki so
bistveni dejavniki za optimalno zdravje.
Vključevanje lokalnih skupnosti - 2







Vključitev skupnosti je proces:
ki vključuje člane skupnosti,
se zanaša na lastne vire sredstev in prednosti.
Sodelovanje skupnosti vključuje:
medsebojno zaupanje,
komunikacijo in
sodelovanje.
Vključevanje lokalnih skupnosti - 3

Takšno sodelovanje ali soprispevanje se
mora osredotočiti na rezultate, ki so odraz
potreb, pričakovanj in želj članov neke
skupnosti.
PREDLOGI za občinski svet

Predlog št. 1:

Svet občine mora obravnavati izbrane teme s
področja javnega zdravja v občini – (vsaj)
enkrat na leto .
PREDLOGI za občinski svet
Predlog št. 2:
 Občina uporabi vse mreže za povečanje
odzivnosti v državnem programu SVIT.
 Cilj: do leta 2015 povečati odzivnost v vseh
občinah JV Slovenije na vsaj 80 %.

 Odzivnost v letu 2012: 54,44 % (občina Krško).
PREDLOGI za občinski svet




Živimo zdravo
Škodljivo pitje alkohola (alkoholizem)
Prehrana v vrtcih, šolah in dijaških domovih
Sanitarno-higienske razmere v vrtcih, šolah in dijaških domovih
Meritev imisij v zraku v mestnem okolju oz.
izbranih področjih v občini z oceno. Merjenje
PM10.
 Kataster hrupa.
 Sledenje alergogenih pelodov v zraku.

Zdravje
Pojdi in poišči ljudi. Začni s tem, kar znajo.
Gradi na tistem, kar imajo (kitajski
GospoKmetijstvo
Občina
pregovor)
darstvo
Družbeno
okolje
7
1. Visok krvni tlak
2. Holesterol
Promocija zdravja je proces, skozi
3. Kajenje
(tobak)
katerega
se ljudem ponuja možnost
4. Debelost
sprejemanje “pravih” odločitev.
5. Prehrana (uživanje zelenjave in sadja)
6. Telesna neaktivnost
7. Alkohol