Transcript 07._Natasa_Kovac_in_Peter_Otorepec_

Onesnaženost zraka in vplivi
na zdravje ljudi
mag. Nataša Kovač, Agencija RS za okolje
Peter Otorepec, Inštitut za varovanje zdravja
1
Dejstva o stanju zraka v Evropi
97 %
Evropejcev je
izpostavljenih
koncentracijam ozona,
ki presegajo
priporočila Svetovne
zdravstvene
organizacije.
220–300 EUR
je posameznega
državljana EU
leta 2009 stala
onesnaženost zraka,
ki jo povzroča
10 000 največjih
onesnaževalcev v
Evropi.
Vir: Eurobarometer, Evropska komisija
63 %
Evropejcev pravi, da
so v zadnjih dveh letih
zmanjšali uporabo
avtomobila zaradi
izboljšanja kakovosti
zraka.
Vpliv onesnaženega zraka na zdravje ljudi –
najpomembnejši javno – zdravstveni problem
Skoraj vsak peti Evropejec je podvržen obolenju dihal
Štirje od petih Evropejcev menijo, da bi morala EU predlagati dodatne
ukrepe
Trem od petih Evropejcev se zdi, da niso ustrezno obveščeni o
kakovosti zraka v svoji državi
33
Leto 2013 – leto zraka
Evropa: prenova strategija s področja zraka
Slovenija: odloki za izboljšanje kakovosti zraka, katerih
izvedba se prenaša na občine (Lj, Mb, MS, Ce, Nm, Kranj,
Zasavje)
ARSO s ciljem promocije odlokov organizira strokovna
srečanja: Ljubljana, Slovenj Gradec, Murska Sobota,
Nova Gorica, Koper, Novo mesto, Kranj
4
Različni viri onesnaževanja zraka
Vir: Evropska agencija za okolje
Glavna onesnaževala zraka
Podnebje
Ekosistemi
Spojine, ki
vplivajo na
podnebne
spremembe
Spojine, ki
povzročajo
zakisovanje (SOx,
NOx, NH3)
Spojine, ki
povzročajo
evtrofikacijo
(NOx, NH3)
SO²
CO
Primarni
PAH
Zdravje ljudi
Prizemni
Ozon (Nox, CO,
CH4, NMVOC)
Vplivi
Delci
Kakovost
zraka
PAH
HM
Izpusti
NOx
NH3
NMVOC
Vir: Evropska agencija za okolje
CH4
Potrebujemo celovit pristop k oceni stanjaspremljajmo izvajanje CILJEV!
Raziskave na področju zraka in zdravja
potrjujejo škodljivost delcev
Delci so lahko ali naravnega izvora (npr. cvetni prah, prah, morska
sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel).
Delci so pretežno antropogenega izvora. Nastajajo kot posledica
izpustov iz energetskih objektov, industrije, prometa, kmetijstva,
individualnih kurišč.
Delci manjši od 10 µg prodrejo globoko v pljuča – pljučne mešičke.
8
9
Vir: Signali 2013, Evropska agencija za okolje
Zakaj so delci problematični?
• kovine (železo, baker) – poškodujejo dedni material, povzročijo
vnetje
• organska topila – poškodujejo dedni material, rakotvorne
• biološki material – (virusi, deli rastlin) – povzročijo vnetje, alergično
reakcijo
• reaktivni plini – (ozon) – poškodbe tkiva
• v veliki večini delcev je glavna komponenta ogljik, na tega pa so
lahko dodani številne primesi (povzroča draženje, kronično vnetje,
vezivne spremembe, pljučno fibrozo).
10
Z vidika onesnaženosti zraka
problematična mesta
11
Cestni promet največ prispeva
k onesnaženosti zraka
100
tonski km (%)
90
80
70
60
celinski vodni prevoz
50
železniški prevoz
40
cestni prevoz
30
20
10
0
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si
12
osebni avtomobil
vlak
Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si
Nizozemska
Slovenija
Poljska
Portugalska
Nemčija
Litva
Islandija
Norveška
Velika Britanija
avtobus
Finska
Luksemburg
Francija
Irska
Švedska
Italija
Švica
Ciper
Grčija
Latvija
Španija
Danska
Estonija
Avstrija
Belgija
Romunija
Malta
Češka
Bolgarija
Slovaška
Madžarska
Turčija
potniški km (%)
Prebivalstvo Slovenije se z vidika
uporabe javnih prevoznih sredstev
vede zelo netrajnostno
100,00
90,00
80,00
70,00
60,00
50,00
40,00
30,00
20,00
10,00
0,00
13
Večinoma točimo dizelsko gorivo –
onesnaževanje zraka
2.500
utekočinjeni naftni
plin
motorni bencin
Raba energije (ktoe)
2.000
bioetanol
1.500
letalski bencin
kerozin
1.000
dizelsko gorivo
biodizel
500
električna energija
0
92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11
19 19 19 19 19 19 19 19 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20
Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si
14
Ekonomska dejavnost povzroča obremenitve
15
izpusti trdnih delcev [kt]
120,0
100,0
80,0
30
25
20
15
60,0
cilj
2011
2010
2009
2008
2007
2006
2005
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
0
1995
0,0
1994
5
1993
20,0
1992
10
1991
40,0
1990
sprememba izpustov (1990 = 100)
Problematični izpusti dušikovih oksidov in
delcev iz prometa
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
ciljna vrednost - skupaj
ciljna vrednost SOx
ciljna vrednost NOx
delci večji ali enaki 10 µm
ciljna vrednost NH3
SOx
NOx
delci manjši od 2,5 µm (PM2,5)
NH3
zakisovalne snovi - skupaj
delci večji ali enaki 2,5 µm in manjši od 10 µm
Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si
16
V mestih je zrak prekomerno onesnažen z
delci, na Primorskem v poletnih mesecih tudi
zaradi ozona
17
Problematika delcev večja v večjih urbanih
središčih
140
Število dni s prekoračitvami PM10
120
100
80
60
40
20
0
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
mestno ozadje
predmestno ozadje
mestno-prometni tip
kmetijsko-podeželski tip
industrijsko-podeželski tip
podeželsko - naravno ozadje
2012
dovoljeno preseganje
Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=510
Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si
18
EU
-2
Be 7
Bo lgija
lga
rij
a
Če
š
Da ka
ns
Ne ka
m
č
Es ija
to
ni
ja
Irs
ka
Gr
č
Šp ija
an
Fr ija
an
cij
a
It a
lija
La
tv
ija
M Lit
ad va
Ni ža rs
z o ka
ze
m
s
A v ka
st
ri
Po j a
Po lj
rt u ska
ga
Ro lska
m
u
Slo nija
ve
Slo nija
va
šk
Fin a
sk
Ve
lik Šve a
a B ds
rit ka
an
No ija
rv
eš
ka
Letna koncentracija PM10 (µg/m3)
Večina držav EU-27 presega letno mejno
vrednost PM10 določeno za zdravje ljudi
(20 µg/m3, EU - 40 µg/m3)
60
50
EU m ejna
vrednost
40
30
WHO m ejna
vrednost
20
10
0
Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=510
19
Najbolj problematičen je vpliv onesnaženega
zraka na zdravje ljudi
20
V Sloveniji je približno 2/5 otrok izpostavljenih
negativnim vplivom povišanih letnih
koncentracij delcev PM10
Delež izpostavljenih otrok [%]
120
100
80
60
40
20
0
2002
2003
2004
2005
0-30 µg/m3
2006
30-40 µg/m3
2007
2008
40-50 µg/m3
2009
2010
2011
> 50 µg/m3
Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=510
21
Najbolj problematična območja zaradi delcev
22
Na katero skupino ljudi najbolj negativno
vpliva onesnažen zrak?
 bolniki z obstoječimi kardiovaskurnimi in pljučnimi obolenji
 starejši ljudje
 glede na raziskave zadnjih študij o dolgoročnem vplivu na zdravje
tudi celotna populacija
23
Tveganje za astmo se sorazmerno povečuje z
bližino bivanja ob cesti
Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=514
24
50 % prebivalcev živi ob
prometno obremenjeni cesti
Delež sprejetih otrok z astmo [v %]
Astma – najpogostejša bolezen otrok
in najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok
PROBLEM: Ne spremlja se sistematično!
0,45
0,40
0,35
0,30
0,25
0,20
0,15
0,10
0,05
0,00
2002
2003
2004
Ljubljana
2005
Maribor
2006
Celje
2007
2008
Trbovlje
2009
2010
2011
Zagorje ob Savi
Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=514
26
Onesnažen zrak skrajšuje življenjsko dobo
prebivalstva, v Ljubljani za 14,5 mesecev
Vir: WHO, 2004-2006
27
Onesnažen zrak povzroča umrljivost zaradi
bolezni dihal, praktično vse statistične regije
nad slovenskim povprečjem
Zasavska
Spodnjeposavska
Savinjska
Pomurska
Podravska
Osrednjeslovenska
Obalno-kraška
Notranjsko-kraška
Koroška
Jugovzhodna Slovenija
Goriška
povprečje v Sloveniji
Gorenjska
0,00
10,00
20,00
2006-2008
30,00
40,00
50,00
60,00
70,00
80,00
90,00
100,00
2009-2011
28
Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=512
Poškodbe tudi na ekosistemih:
Stanje ohranjenosti lišajev slabo, razen v gozdovih na višjih nadmorskih
višinah v Alpah ter delno na dinarski gorski verigi
Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, http://kazalci.arso.gov.si
29
Zdravstveno okoljski ukrepi
 Kolesarske steze vsaj 100 m od prometne ceste
(promet vir delcev PM10!)
 Večja mesta z distribucijskimi centri: dostava z uporabo hibridnih ali električnih
vozil ali pešačenje
 Promocija alternativnih goriv:
uporaba električnih in hibridnih vozil v mestih
(zmanjšanje obremenjevanja zraka in manjši hrup!)
 Zeleni koridorji: zmanjšanje toplotne obremenitve v mestu, ozelenitev okolice
vrtcev in šol Pozor: cvetenje in alergeni!
 Spodbujanje pešačenja in kolesarjenja v okviru sistemov za ravnanje z okoljskem v
podjetjih, šolah in javnih institucijah
 Širjenje pomena čistega zraka in zdravja med mladimi (izobraževanje,
ozaveščanje, obveščanje)
30
Kazalci okolje – zdravje:
http://kazalci.arso.gov.si/
Info: [email protected]
Agencija RS za okolje
31
Zeleni koridorji – čist zrak
32
Zelene strehe – manjša toplotna obremenitev poleti in
manjše toplotne izgube pozimi
33
Koncept – community gardens
34
LONDON’S FIRST PENSIONER’S
PLAYGROUND IN HYDE PARK
35
Parkirišča za kolesa v nadstropjih zaradi
pomanjkanja prostora, Nizozemska
Ljubljana – simulacija mesta v
prihodnosti
Širše kolesarske steze v “low
emission” coni, Copenhagen, Danska
Storitvena dejavnost v Belgiji izključno z
zelenimi vozili znotraj “low emission”
cone, distribucijski centri zunaj mesta
36