Transcript ocenjevanje hrupa v okolju in meritve emisije

OCENJEVANJE HRUPA V
OKOLJU IN MERITVE
EMISIJE SNOVI V ZRAK
Dušan Kresnik
1
KOVA, d.o.o,
Teharska 4, 3000 Celje
PE Kranj, Likozarjeva ulica 1
V podjetju KOVA, d.o.o. se ukvarjamo:







2
z varnostjo pri delu
varstvom okolja
požarno varnostjo
gradbenim inženiringom
sistemi vodenja
razvojno raziskovalno dejavnostjo
in opravljamo periodične preglede opreme pod tlakom
Na oddelku ekologija pa izvajamo meritve v
sklopu preskusnega laboratorija, ki ga je
akreditirala SA pod številko LP-034
V preskusnem laboratoriju izvajamo:
3

ocenjevanje hrupa v okolju na podlagi meritev (SIST ISO 1996-1,2)-Pooblastilo št. 35445-15/2009-2

ocenjevanje hrupa v okolju z modelnim izračunom na podlagi računskih metod (NMPB-XPS31-133 za hrup
zaradi obratovanja cest, RMR za hrup zaradi obratovanja železniških prog, SIST ISO 9613-2 za hrup zaradi
obratovanja naprav in obratov- Pooblastilo št. 35445-6/011-3

meritve ravni zvočne moči industrijskih postrojenj (SIST ISO 8297)

meritve ravni zvočnih moči virov hrupa z merjenjem zvočnega tlaka v pretežno prostem polju nad odbojno
ravnino (SIST ISO 3744)

meritve emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (pretok odpadnih plinov, celotni prah, CO,
NOx, SO2, celokupni organski ogljik (TOC), posamezne organske spojine, HCl, HF, celokupne kovine in Hg)Pooblastilo št. 35421-16/2010-2

meritve imisij v zunanjem zraku (SO2, NOx, delci PM10, delci PM2.5)-Pooblastilo št. 35924-19/2009-3

meritve meteoroloških parametrov

meritve kemičnih in fizikalnih parametrov na delovnem mestu (mikroklima, razsvetljava, prah, hrup, vibracije,
kemijske škodljivosti ...) - Pooblastilo št.02039-175/2005
OCENJEVANJE HRUPA V OKOLJU
Zakonodaja, ki določa ocenjevanje hrupa v okolju:
4

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS št.
105/05, 34/08, 109/09 in 62/2010) in

Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire
hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 105/2008)
Viri hrupa, ki se lahko pojavljajo
5

prezračevalne naprave (klimati, lakirnice, ventilatorji…)

kompresorji

pnevmatske pištole

avtopralnice…
Ocenjevanje hrupa na podlagi meritev

6
meritve se izvajajo v
skladu s standardom
SIST ISO 1996-2 v
povezavi s standardom
SIST ISO 1996-1
Meritve obsegajo:
7

merjenje L(AFeq) ekvivalentne ravni hrupa izražene v dBA in
izmerjene z merili, ki imajo frekvenčno ovrednoteno karakteristiko
tipa A in časovno uteženo karakteristiko tipa F (fast)

popravek zaradi izrazitih impulzov (impulzen hrup je hrupa za
katerega je značilen hiter porast zvočnega tlaka)

popravek zaradi poudarjenih tonov (hrup s poudarjenimi toni je
hrup, pri katerem ena ali več frekvenc slišno iztopa iz spektra)
Popravek zaradi izrazitih impulzov:

8
popravek zaradi izrazitih impulzov za navadni impulzni
hrup iz preglednice A.1 standarda SIST EN ISO 1996-1
se upošteva v vrednosti (5 dBA).
Popravek zaradi poudarjenih tonov:

9
FFT analiza hrupa (dodatek C standarda SIST ISO
1996-2)

10
terčna analiza hrupa (dodatek D standarda
SIST ISO 1996-2)
Terčna frekvenčna komponenta, ki je od obeh
sosednjih višja za več kot Δ se šteje za
poudarjeni ton, pri čemer mora biti vrednost
tonske razlike najmanj:




11
15 dBA v nizkofrekvenčnem območju med 25 Hz in 125
Hz
8 dBA v srednjefrekvenčnem območju med 160 Hz in
400 Hz
5 dBA v visokofrekvenčnem območju med 500 Hz in
10000 Hz
popravek zaradi poudarjenih tonov Kt v primeru
izpolnjevanja enega, dveh ali vseh treh pogojev za
poudarjen ton je 4 dBA
Prvo ocenjevanje:
12

prvo ocenjevanje hrupa se izvede v času poskusnega obratovanja, če pa
to v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ni določeno, pa po
vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer oziroma pod dejanskimi
obratovalnimi pogoji, vendar ne pozneje kot 15 mesecev po zagonu

pri prvem ocenjevanju hrupa mora zavezanec zagotoviti, da se
ocenjevanje hrupa na mestu ocenjevanja hrupa izvede, ko je vir
hrupa v stanju največje zmogljivosti obratovanja, pri čemer je
treba oceniti hrup, ki ga povzroča vir hrupa, za vsako mesto
ocenjevanja hrupa v obliki kazalcev hrupa L(dan), L(noč), L(večer)
in L(dvn). Če stanja največje zmogljivosti obratovanja v času
prvega ocenjevanja ni mogoče zagotoviti, je treba podati
obrazložitev razlogov za nedoseganje največje zmogljivosti
obratovanja in opisati dejansko stanje obremenjevanja vira hrupa
v času ocenjevanja hrupa
Mesto ocenjevanja:
13

razdalja med virom hrupa in mestom ocenjevanja hrupa je ne glede na
rabo prostora v vseh smereh širjenja hrupa enaka razdalji v vodoravni
smeri med virom hrupa in prvo stavbo z varovanimi prostori, če v
posamezni smeri širjenja hrupa prva stavba z varovanimi prostori ni dlje
kot 500 m od točke na meji katerekoli

če na razdalji 500 m ni stavb z varovanimi prostori se ocenjevanje hrupa
izvede na parcelni meji, ki meji na parcelo drugega lastnika, če za širjenje
ni naravnih ovir
Pogostost obratovalnega monitoringa

14
Zavezanec mora zagotoviti obratovalni monitoring enkrat v
obdobju treh let. Obratovalnega monitoringa ni treba zagotoviti, če
je iz rezultatov prvega ocenjevanja razvidno, da vir hrupa
povzroča na katerem koli mestu ocenjevanja hrupa najmanj 6 dBA
nižje ravni hrupa od vseh mejnih ravni hrupa, ki so za tak vir hrupa
glede na območje varstva pred hrupom, kjer se nahaja mesto
ocenjevanja hrupa, določene
Ocenjene kazalce hrupa se primerja :
15

z mejnimi, koničnimi in

kritičnimi vrednostmi kazalcev hrupa
Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga
povzroča naprava ali obrat
Območje varstva
pred hrupom
16
Ldan
dB(A)
Lvečer
dB(A)
Lnoč
dB(A)
Ldvn
dB(A)
IV. območje
73
68
63
73
III. območje
58
53
48
58
II. območje
52
47
42
52
I. območje
47
42
37
47
Mejne konične ravni hrupa
Območje varstva pred hrupom
17
L1-večer in
noč
dB(A)
L1-dan
dB(A)
IV. območje
90
90
III. območje
70
85
II. območje
65
75
I. območje
60
75
Kritične vrednosti kazalcev hrupa
Območje varstva pred hrupom
18
Lnoč
dB(A)
Ldvn
dB(A)
IV. območje
80
80
III. območje
59
69
II. območje
53
63
I. območje
47
57
Poročilo o ocenjevanju hrupa:
Poročilo mora vsebovati podatke o:











19
pooblaščenem izvajalcu ocenjevanja hrupa
zavezancu in njegovi dejavnosti
viru hrupa z opisom njegovih glavnih tehničnih značilnosti
obratovalnem stanju vira hrupa v času meritev
času, dnevu in kraju ocenjevanja hrupa
merilni opremi in uporabljenih standardih
instrumentu in kalibracijah
upoštevanih meteoroloških parametrih
mestih ocenjevanja
rezultatih ocenjevanja
vrednotenju ocenjenih kazalcev glede na mejne vrednosti
Poročilo o ocenjevanju hrupa:


20
Uvrstitvi območij, na katere ima vir hrupa vpliv
Podatke o namenski rabi prostora na območju izvajanja
ocenjevanja hrupa iz občinskih predpisov, ki ureja mejne
vrednosti

Kopijo poročila mora zavezanec predložiti ministrstvu
najkasneje v 30 dneh po opravljenem ocenjevanju hrupa

Poročilo o ocenjevanju mora zavezanec hraniti najmanj pet let
Ocenjevanje hrupa na podlagi računskih
metod s pomočjo programa za
modeliranje hrupa Lima

21
SIST ISO 9613-2 za
obratovanje naprav in
obratov
Ocenjevanje hrupa na podlagi SIST ISO
9613-2 za obratovanje naprav in obratov
Vhodne podatke (Lw) za uporabo te metode moramo
pridobiti na podlagi meritev izvedenih v skladu s:

standardom SIST ISO 8297

standardom SIST EN ISO 3744
ali pa jih pridobimo na podlagi podatkov proizvajalca
opreme (Lw)
22
SIST ISO 8297-zvočna moč se določi posredno z
merjenjem zvočnega tlaka v različnih oddaljenostih od
vira hrupa.
23
SIST EN ISO 3744 – zvočna moč se določi posredno z
merjenjem zvočnega tlaka na površini okrog vira, tako da
je okolje podobno prostemu polju glede na eno ali več
odbojnih ravnin.
24
Primer ocenjevanja na podlagi SIST ISO
9613-2
25
Primer ocenjevanja na podlagi SIST ISO
9613-2 –določitev zunanje meje
vplivnega območja
26
Uporabnost modeliranja hrupa
27

pri novih investicijah lahko že v fazi priprave
PGD projektov predvidimo ravni hrupa pri
najbližjih stanovanjskih objektih in glede na
izračune predvidimo dodatne okoljevarstvene
ukrepe.

pri obstoječih virih hrupa, ki prekoračujejo
mejne vrednosti, lahko natančneje določimo
ukrepe sanacije in se s tem izognemo
nepotrebnih stroškom zaradi nepravilne izbire
sanacije
28

v primeru, ko je za določen proizvodni objekt
model hrupa že narejen, lahko enostavneje
dodajamo nove vire hrupa in ugotavljamo
njihov vpliv na obstoječo obremenjenost
okolice s hrupom

zanemarimo lahko hrup ozadja
MERITVE EMISIJE SNOVI V ZRAK
Zakonodaja:
29

Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja
(Uradni list RS, št. 31/07, 70/08 in 61/09) in

Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije
snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za
njegovo izvajanje (Ur.l. RS, št. 105/2008)
Viri emisij, ki se lahko pojavljajo

30
lakirnice (celotni prah)
Ureditev merilnega mesta
31

vzorčevalna odprtina naj bo v ravnem delu pokončnega dela dimnika s konstantno
obliko. V čim večji meri naj bo oddaljena od vira, ki bi lahko povzročil motnje
enakomernega toka odpadnega plina v odvodniku (npr.: ventilator, zožitev, krivina
ipd.)

dolžina ravnega dela pred vzorčevalno odprtino vsaj 5 hidravličnih premerov

dolžina ravnega dela za vzorčevalno odprtino vsaj 2 hidravlična premera oziroma

dolžina ravnega dela za vzorčevalno odprtino pred izpustom v zrak (pred vrhom)
vsaj 5 hidravličnih premerov

na odvodnikih, ki imajo premer manjši od 0,35 m uredimo 1 odprtino

na odvodnikih, ki imajo premer med 0,35 in 1,5 m uredimo 2 odprtini, ki ležita
pravokotno ena na drugo

na odvodnikih, ki imajo premer več kot 1,5 m uredimo 4 odprtine, ki ležijo
pravokotno ena na drugo
Ureditev merilnega mesta
Legenda:





32
1-vzorčevalna linija
2-vzorčevalna ravnina
3-vhod
4-pretok
5-vrh odvodnika
Prve meritve:
Pri prvih meritvah je potrebno zagotoviti:








33
izdelavo načrta meritev emisije snovi v zrak, vključno z določitvijo ciljev merjenja
emisij snovi in opredelitvijo za emisijo snovi v zrak pomembnih parametrov
obratovanja naprave
izdelavo strategije vzorčenja in vzorčenje odpadnih plinov
merjenje parametrov stanja odpadnih plinov (hitrost, temperatura in vlažnost
odpadnih plinov)
merjenje koncentracije snovi v odpadnih plinih (celotni prah)
merjenje prostorninskih pretokov odpadnih plinov
izračun masnih pretokov snovi v odpadnih plinih, vključno z oceno razpršenih in
ubežnih emisij snovi
ugotavljanje obratovalnih parametrov naprave in drugih iz lastnosti odpadnih plinov
izvedenih veličin
za napravo, za katero v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz
nepremičnih virov onesnaževanja, ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja,
mora zavezanec pred izvedbo prvih meritev zagotoviti izdelavo programa
obratovalnega monitoringa
Prve meritve:
Pri prvih meritvah je potrebno zagotoviti:



34
če je za napravo, za katero poseben predpis ne ureja emisije snovi v zrak in zanjo
ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, treba pridobiti gradbeno
dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora zavezanec
zagotoviti prve meritve v obsegu navedenem v strokovni oceni vplivov emisije
snovi v zrak
za napravo, ki obratuje in ima stalno ali prekinjajoče ponovljiv časovni vzorec
obratovalnih razmer, se prve meritve izvedejo z najmanj tremi posameznimi
meritvami v času značilnega enakomerno obratovanja naprave in dodatno z eno
posamezno meritvijo v času obnove zalog ali vstopnih surovin, priprave na zagon
ali čiščenja naprav ali drugačnega obratovalnega stanja, ki ni tipično za
enakomerno obratovanje naprave
povprečne vrednosti koncentracije snovi se preračuna na enoto prostornine suhih
odpadnih plinov pri normnih pogojih ter na računsko vsebnost kisika v odpadnih
plinih, če je tak preračun predpisan
Občasne meritve:

35
Če je največji izmerjeni masni pretok iz naprave enak
ali manjši od mejnega masnega pretoka, se občasne
meritve izvajajo vsako peto leto, drugače pa vsake
tretje leto.
Mejne vrednosti:
36

Mejne vrednosti za celotni prah predpisuje 21. člen Uredbe o
emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur.l. RS,
št. 31/2007,70/08, 61/09)

Mejna koncentracija celotnega prahu je 20 mg/m3 pri masnem
pretoku celotnega prahu, ki presega mejno vrednost masnega
pretoka celotnega prahu 0,2 kg/h

Če je masni pretok celotnega prahu enak ali manjši od mejnega
masnega pretoka celotnega prahu iz prejšnjega odstavka, je
mejna koncentracija celotnega prahu enaka 150 mg/m3.
Poročilo o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu:
37

poročilo o meritvah mora izvajalec predložiti zavezancu v
elektronski obliki (elektronski podpis) najkasneje 60 dni po
opravljenih meritvah.

zavezanec pa mora ministrstvu posredovati poročilo v elektronski
obliki najkasneje 10 dni po prejemu poročila
Ocena o letnih emisijah snovi v zrak:
38

oceno o letnih emisijah snovi v zrak mora izvajalec predložiti
zavezancu najpozneje do 10. marca.

zavezanec pa mora posredovati oceno o letnih emisijah snovi v
zrak v elektronski obliki najpozneje do 31.marca tekočega leta za
preteklo leto.
Strokovna ocena vplivov emisije snovi v
zrak:





39
firmo in sedež upravljalca
naprave
kraj naprave (lokacijo
izpustov z GaussKrügerjevimi koordinatami)
vrsto naprave
uvrstitev naprave v eno od
skupin iz seznama naprav iz
priloge 4 in navedba
proizvodne zmogljivosti
naprave
opis tehnološkega procesa v
napravi, ki vpliva na emisijo
snovi





opis spremembe naprave, če
gre za gradnjo zaradi
spremembe naprave
mejne vrednosti za emisijo
snovi, ki jih je treba upoštevati
pri obratovanju naprave
obseg prvih meritev emisije v
zrak
poudarki ki jih je potrebno
upoštevati pri poročilu o
izvedenih prvih meritvah
(navede se tudi zahteve za
ureditev merilnih mest)
obseg obratovalnega
monitoringa
Strokovno oceno vplivov emisije snovi
v zrak iz naprave lahko izdela

40
pravna ali fizična oseba, ki je pridobila pooblastilo za
izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa
HVALA ZA POZORNOST
41