Transcript Dostop do informacij javnega značaja

Dostop do informacij javnega značaja
Kristina Kotnik Šumah
Namestnica Informacijske
pooblaščenke
13.4.2015
Zakaj so informacije javnega značaja
pomembne?
Osnovna smernica delovanja sodobne
javne uprave je načelo transparentnosti
– Dokumenti, ki jih pri svojem delu
ustvari država, niso njena lastnina,
temveč last državljanov – “v imenu
ljudstva” – demokratična funkcija,
participativna funkcija
– Transparentnost porabe javnega
denarja – nadzorna funkcija
13.4.2015
Dostop do informacij javnega
značaja po svetu
13.4.2015
Zgodovina dostopa do informacij javnega
značaja
– Oče pravice: finski duhovnik Anders Chydenius,
1766, kraljevina Švedska
• Zakon o svobodi tiska in o dostopu do javnih dokumentov:
Vanj je zapisal, da ima vsakdo pravico dostopa do
dokumentov, ki jih ima v posesti vlada. Vlada mora uraden
dokument vsakomur dati takoj, ko prejme zahtevo, in to
brezplačno.
– Pravica do svobode izražanja
• Listina o pravicah – Bill of Rights, 1789 (Freedom of Speech
and Press)
13.4.2015
Mednarodna ureditev
• Deklaracija o človekovih pravicah, 1948
– Vsakdo ima pravico do svojega mišljenja in
izražanja, vključno s pravico, da nihče ne sme
biti preganjan zaradi svojega mišljenja, in
pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi
informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in
ne glede na meje.
13.4.2015
– Evropska konvencija o človekovih pravicah,
1953
• Vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja…
Izvrševanje teh svoboščin vključuje tudi dolžnosti in
odgovornosti in je zato lahko podvrženo obličnostnim
pogojem, omejitvam ali kaznim, ki jih določa zakon in ki so
nujne v demokratični družbi zaradi varnosti države, njene
ozemeljske celovitosti, zaradi javne varnosti, preprečevanja
neredov ali zločinov, za zavarovanje zdravja ali morale, za
zavarovanje ugleda ali pravic drugih ljudi, za preprečitev
razkritja zaupnih informacij ali za varovanje avtoritete in
nepristranskosti sodstva.
13.4.2015
Razvoj dostopa do informacij javnega značaja v
svetu
• Razvoj FOI
– ZDA, 1966
– Evropa: Švedska 1949, Finska 1951, Norveška 1970,
Danska 1970, UK 1. 1. 2005, Nemčija 1. 1. 2006 …
– “Nova Evropa” – Madžarska 1992, Litva 1996, Latvija
1998, Češka 1999, Estonija 2000, Slovaška 2000,
Poljska 2001, Slovenija 2003
– ZDIJZ pri nas začel veljati 22. 3. 2003
– EU šele leta 2001 (Uredba)
13.4.2015
Dostop do informacij javnega značaja v
Sloveniji
– Ustava iz leta 1991
• V 39. členu z naslovom »Svoboda izražanja« je v prvem
odstavku zapisano, da je zagotovljena svoboda izražanja
misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik
javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno
zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.
• Drugi odstavek pa pravi, da ima vsakdo pravico dobiti
informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu
utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa
zakon.
13.4.2015
Dostop do informacij javnega značaja
• 3. odstavek 15. člena Ustave RS:
Človekove pravice in temeljne
svoboščine so omejene samo s
pravicami drugih in v primerih, ki jih
določa ta ustava.
• 5. odstavek 15. člena Ustave RS:
Nobene človekove pravice ali temeljne
svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki
veljajo v Sloveniji, ni dopustno
omejevati z izgovorom, da je ta ustava
ne priznava ali da jo priznava v manjši
meri.
13.4.2015
Pravna ureditev dostopa do IJZ v Sloveniji
 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni
list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, in
117/2006 – ZDavP-2; ZDIJZ),
 Zakon o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS,
št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A; ZInfP),
 Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS,
št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 126/2007 in
105/2006 – ZUS-1; ZUP),
 Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij
javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št.
119/2007; UPIJZ).
13.4.2015
10
Dostop do informacij javnega značaja – osnovna
vprašanja
• 5 osnovnih vprašanj ZDIJZ:
– KAJ je informacija javnega značaja in
KDO jih je zavezan posredovati?
– Kdo jih lahko zahteva?
– Kako jo mora prosilec zahtevati?
– Kdaj in kako mora organ odgovoriti?
– Kam se prosilec lahko pritoži?
13.4.2015
Kdo je zavezan postopati po ZDIJZ?
• Pravne osebe javnega prava
(1. čl. ZDIJZ) – tudi občine
• Tudi pravne osebe zasebnega
prava, če so izvajalci javne
službe ali nosilci javnega
pooblastila (so zavezanci samo
v tem delu, ne v celoti)
13.4.2015
Zavezanci – praktični primeri iz prakse IP
• Kdo so zavezanci?
• Lovska društva –izvajalci javne službe s področja
varstva divjadi po Zakonu o divjadi in lovstvu;
• Javnopravne Zbornice (Zdravniška zbornica, Obrtno
- podjetniška zbornica Slovenije, Odvetniška
zbornica,…);
• Pošta Slovenije (izvajalka javne službe);
• Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba.
13.4.2015
Zavezanci – praktični primeri iz prakse IP
•
•
•
•
•
•
•
Kdo ni zavezanec?
Politične stranke,
Poslanske skupine (zavezanec je DZ),
SAZAS,
Sindikati,
DDC svetovanje in inženiring,
Toplarna Ljubljana,
13.4.2015
Informacija javnega značaja - definicija
• 3 kriteriji (4. čl. ZDIJZ):
– Izvira iz delovnega področja organa
zavezanca,
– Organ z njo razpolaga,
– Nahaja se v materializirani obliki.
Kaj pa odgovori na vprašanja, razlage,
pojasnila, poziv k ukrepanju?
13.4.2015
13.4.2015
V primeru, če organ z
zahtevano informacijo
ne razpolaga
Ni izpolnjen kriterij
materializirane oblike za
obstoj IJZ, dostop se
zavrne (odločba)
13.4.2015
ZUP
ZDIJZ
 prosilec mora izkazati
pravni interes (129. čl.
ZUP),
 prosilcu ni treba izkazati
pravnega interesa (1. in
5. čl. ZDIJZ),
 molk organa nastopi po
preteku 2 mesecev od
prejema popolne vloge
(222. čl. ZUP).
 molk organa nastopi po
preteku 20 delovnih dni
od prejema popolne vloge
(23. čl. ZDIJZ).
13.4.2015
18
13.4.2015
Prejem zahteve za dostop do IJZ
prosilec:
pravica do dostopa
organ:
dolžnost posredovanja
Ravnanje organa po prejemu zahteve:




poziv za dopolnitev zahteve (18. čl. ZDIJZ),
zavrženje zahteve (19. čl. ZDIJZ),
odstop pristojnemu organu (20. čl. ZDIJZ),
odločanje o zahtevi (21.26. čl. ZDIJZ).
13.4.2015
20
Odločanje o zahtevi
 podaljšanje roka za odločitev  izjemne
okoliščine! (24. čl. ZDIJZ),
 zahtevi se v celoti ugodi (22/1 čl. ZDIJZ):
 omogoči se dostop v obliki, ki jo zahteva prosilec,
 prosilcu se posreduje napotilo.
 pisna odločba (22. čl. ZDIJZ):
 delno zavrnilna,
 zavrnilna.
13.4.2015
21
Kaj pa zelo obsežne zahteve?
13.4.2015
Pritožba zaradi molka organa (255. čl. ZUP)
Informacijski pooblaščenec organ
pozove (255. čl. ZUP), naj mu v
določenem roku sporoči, zakaj odločbe
ni izdal pravočasno:
 opravičeni razlogi  podaljšanje roka,
 neopravičeni razlogi  prevzem v
reševanje.
13.4.2015
23
Odločanje o pritožbi
Pristojnosti Informacijskega pooblaščenca:
 od organa zahteva posredovanje dokumentov, ki jih
je prosilec zahteval (10. čl. ZInfP),
 opravi ogled in camera (11. čl. ZInfP).
Informacijski pooblaščenec na podlagi pritožbe izda:
 odločbo ali
 sklep.
13.4.2015
24
Ali so vse IJZ prosto dostopne?
Informacije
javnega značaja
13.4.2015
Prosto dostopne
informacije JZ
Kdaj lahko dostop zavrnemo?
Ne gre za informacije
javnega značaja (4. čl.
ZDIJZ izključuje arhiv RS)
Izključitve (so IJZ, a se zanje
zakon ne uporablja v celoti–
npr. 22. člen ZJN-2)
Izjeme po zakonu
(1. odstavek 6. člena ZDIJZ),
Dostop do informacij javnega značaja - izjeme
• Izjeme
– 1. odst. 6. člena ZDIJZ (izjeme so naštete taksativno)
• Najpogostejše izjeme v praksi:
–
–
–
–
varstvo osebnih podatkov
poslovna skrivnost (javni zavodi, agencije, skladi)
tajni podatki
varstvo upravnega, sodnega in kazenskega postopka, če
bi z razkritjem informacije nastala škoda pri izvedbi tega
postopka
– notranje delovanje organa (če bi razkritje informacije
povzročilo motnje pri delovanju organa)
13.4.2015
Tajni podatki kot izjema
• Za katere “tajne” podatke gre?
• Kaj se lahko varuje s to izjemo?
Tajni podatek, ki izpolnjuje materialni in formalni
kriterij po ZTP:
• Javna varnost, obramba, zunanje zadeve,
obveščevalno – varnostna dejavnost države
• Dokumenti morajo biti pravilno označeni s strani
pooblaščene osebe + pisna ocena škodljivih
posledic.
• Ali je zaupen zapisnik seje občinskega sveta
tajen podatek po ZTP?
POSLOVNA SKRIVNOST kot izjema
• Razumevanje pojma poslovna skrivnost
(39. čl. ZGD-1)
• Posebnosti uporabe dostopa do
informacij javnega značaja v javnem
naročanju
• Poslovna skrivnost v konfliktu z
nadzorom porabe javnih sredstev ( 3.
odst. 6. čl. ZDIJZ + test interesa javnosti)
13.4.2015
39. čl. ZGD-1 loči dva kriterija varovanja
poslovne skrivnosti
Subjektivni:
Objektivni:
 pisna odredba,
 način varovanja,
 odgovornost oseb
 potreba po varstvu
očitna,
 z razkritjem bi nastala
občutna škoda
13.4.2015
Poslovna skrivnost  dolžnosti organa
• po uradni dolžnosti mora poskrbeti, da se postopka
udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi
lahko vplivale odločitve organa (stranski udeleženci);
• opozoriti, da predložijo ustrezne dokaze za uveljavljanje
poslovnih skrivnosti, da konkretno, ne abstraktno,
obrazložijo, kakšna škoda bi podjetju z razkritjem
zahtevanih informacij nastala;
• po prejemu pojasnil oz. po preteku določenega roka
lahko organ ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za
uporabo izjeme po 2. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
13.4.2015
Varstvo podatkov iz sodnih, kazenskih in
upravnih postopkov kot izjema
• Podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi
postopka ali v zvezi z njim in bi njegovo razkritje
škodovalo njegovi izvedbi
• Zahtevana kumulativno dva pogoja:
– podatki pridobljeni ali sestavljeni v zvezi s
konkretnim postopkom
– razkritje le-teh bi škodovalo izvedbi tega
postopka (postopek še ni zaključen)
13.4.2015
Osebni podatki kot izjema
1. Ali so osebni podatki prosto
dostopne informacije javnega
značaja?
•
2. Kateri osebni podatki ne
morejo predstavljati varovanih
osebnih podatkov in so vedno
prosto dostopni?
3. Kako ravnamo, če dokument
vsebuje osebne podatke?
Kaj je osebni podatek?
• Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika.
• Posameznik mora biti določen ali določljiv:
– kaj pomeni “določljiv”?:
– Ali je Slovenec Janez Novak določljiv?
– Ali je Ljubljančan Janez Novak določljiv?
• Glede na kaj se meri standard določljivosti v postopku po ZDIJZ?
– Ali je posameznik, ki je prepoznaven točno določeni osebi,
določljiv v smislu ZVOP-1?
(če način identifikacije ne povzroča velikih stroškov,
nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa z
vidika javnosti)
13.4.2015
Kdaj se lahko obdelujejo osebni podatki v
javnem sektorju? – 9. čl. ZVOP-1
– obdelavo osebnih podatkov in
osebne podatke, ki se obdelujejo,
določa zakon;
– osebna privolitev samo, če tako
določa zakon;
– obdelava zaradi izvrševanja
pogodbe (namen)
– izjema: nujno za izvrševanje
zakonitih pristojnosti + ne poseže se
v upravičen interes posameznika.
13.4.2015
KRŠITEV varstva osebnih podatkov (?)
 Kdaj gre torej za “razkritje OP, ki pomeni kršitev varstva
osebnih podatkov”…?
Kadar za obdelavo osebnih
podatkov (= razkritje javnosti) ni
zakonske podlage
 … zato se ob presojanju vsakega dokumenta vprašamo …
Ali obstaja kakšen zakon, ki
dopušča razkritje osebnih
podatkov javnosti!?!
Če zakon razkritje dopušča, govorimo o nevarovanem osebnem podatku
13.4.2015
36
Primeri, ko obstaja zakonska podlaga, da ne gre
za varovane osebne podatke, če se obdelujejo za
določen namen:
1. Zakon o zemljiški knjigi (4. čl.) - načelo javnosti
vpisov v glavno knjigo (ime in priimek lastnika parcele)
2. Zakon o sodnem registru (7. člen) – sodni register je
javna knjiga (imena družbenikov,zakonitih zastopnikov)
3. Zakon o kmetijstvu (29. člen) – podatki iz upravnih
odločb o dodelitvi sredstev po tem zakonu so javni,
razen davčne številke, enotne matične številke in
identifikacijske številke kmetijskega gospodarstva;
13.4.2015
4. Zakon o javnih financah (53. člen) – podatki o
dodeljenih subvencijah, državnih pomočeh, posojilih
in drugih oblikah državnih pomoči, so javni;
5. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (38. člen)
– plače v javnem sektorju so javne. Javnosti so
dostopni naslednji podatki: podatki o delovnem
mestu, nazivu ali funkciji, o osnovni plači, o dodatku
ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka
za delovno dobo.
6. ZDIJZ (3. odst. 6.čl.) – podatki o porabi javnih
sredstev ali podatki, povezani z opravljanjem javne
funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca
13.4.2015
Katere informacije ne morejo predstavljati izjeme
po ZDIJZ?
• O tem ima ZDIJZ v 3. odst. 6. člena posebno določbo
…če gre za podatke o porabi javnih
sredstev ali podatke, povezane z
opravljanjem javne funkcije ali
delovnega razmerja javnega
uslužbenca!
Posebno določbo ima tudi Zakon o sistemu plač
v javnem sektorju (38. čl.)
13.4.2015
Primeri:
naziv, položaj,
službeni naslov,
izpolnjevanje
pogojev za delovno
mesto,
napredovanja,
izobrazba, del plače
za delovno
uspešnos t…
39
Delni dostop
• Ali je v primeru, ko organ
prosilcu posreduje informacijo z
delnim dostopom, predpisan
kakšen postopek?
• Kdaj organu ni treba narediti
delnega dostopa?
Delni dostop
• Katere informacije prekrijemo
pri delnem dostopu?
• Na kakšen način jih
prekrijemo?
• Kaj pa v primeru, ko prosilec
zahteva vpogled?
Primeri : Ali lahko razkrijemo npr…
… osebno ime uslužbenca, ki je vodil postopek in se nahaja na upravni
odločbi? DA/NE
… osebno ime skupaj s stalnim prebivališčem javnega uslužbenca? DA/NE
… osebno ime uslužbenca, skupaj njegovim zdravstvenim stanjem? DA/NE
… znesek plače, ki ga za svoje delo prejema strokovni sodelavec v občinski
upravi? DA/NE
… celoten plačilni listek javnega uslužbenca? DA/NE
… celoten sklep o dopustu tajnice v javnem sektorju? DA/NE
… primerjalno tabelo nesprejetih kandidatov za zaposlitev na delovnem
mestu direktorja v javnem zavodu? DA/NE
… podatke o plačah direktorjev gospodarskih družb, ki so v večinski lasti
države ali občine? DA/NE
… podatek o tem, kam in kdaj je šel na dopust župan? DA/NE
… podatek o tem, ali je vodja sektorja v sorodu z enim od zaposlenih? DA/NE
…seznam prisotnosti zaposlenih na delovnem mestu, skupaj z razlogom
odsotnosti? DA/NE
13.4.2015
42
Kaj pa informacije za medije?
• Ureja Zakon o medijih v 45. čl.
• Roki – 20 delovnih dni – ZDIJZ,
– 7 oz. 3 delovni dnevi  ZMed;
• ZMed – odgovori na vprašanja, ZDIJZ –
dokumenti, ki so v materializirani obliki;
• Pritožbeni postopek po ZMed – uporabljajo
se določbe ZDIJZ, pritožba dovoljena samo,
če odgovor na vprašanje izhaja iz
dokumenta.
13.4.2015
Proaktivno posredovanje informacij javnega značaja
1.
Uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja (9. člen
ZDIJZ);
2.
Oblikovanje spletne strani in obvezno posredovanje določenih
informacij javnega značaja v svetovni splet;
3.
Katalog informacij javnega značaja;
4.
Cenik za posredovanje informacij (stroške posredovanja določa
Uredba, na njeni podlagi pa organ lahko določi stroškovnik s
soglasjem MJU); - organ mora prosilca na plačilo stroškov vnaprej
opozoriti
13.4.2015
44
Vprašanja so vedno dobrodošla…
Hvala za pozornost.
www.ip-rs.si
13.4.2015