Transcript prispevek najdete tukaj

Disleksija, znana
neznanka, ki privlači
znanost
Nives Skamlič, prof. def. logoped
Center za sluh in govor Maribor
13.4.2015
1
Disleksija, znana neznanka, ki privlači znanost
znana
znanje
znanost
13.4.2015
neznanka
2
Disleksija:
- razvojna - biološka odstopanja, lahko genetske narave in
povzročajo morfološke ali sinaptične spremembe v možganih
pred rojstvom;
- pridobljena, ki jih povzroča poškodba možganov.
13.4.2015
Slika sneta s http://jojonorris.wordpress.com/category/inspiration/
3
Definicija – Evropsko združenje za
disleksijo (EDA) 2007
»Disleksija je nevrološko pogojena drugačnost pri usvajanju
veščin branja, pravopisa in pisanja. Kognitivne težave, ki to
drugačnost povzročajo, lahko vplivajo tudi na veščine organizacije,
sposobnost računanja ipd. Disleksijo lahko povzroči kombinacija
težav na področju fonološkega procesiranja, delovnega spomina,
hitrega poimenovanja, procesiranja zaporedij in težav pri
doseganju avtomatizacije osnovnih veščin. Za ljudi z disleksijo
poleg teh težav predstavlja neprestan izziv prebijanje skozi
življenje v za dislektika neprijaznem svetu. Raziskovalci priznavajo,
da obstajajo številni možni vzroki disleksije, vključno z dednimi
dejavniki. Disleksija ni odvisna od posameznikove ravni
inteligence, truda in socialno-ekonomskega položaja.«
13.4.2015
4
Kognitivne značilnosti, skupne večini
ljudi z disleksijo:
- neustrezne sposobnosti fonološke obdelave,
- znatna neučinkovitost delovanja kratkoročnega in
delovnega spomina,
- težave z avtomatizacijo veščin,
- težave, povezane z obdelovanjem vidnih podatkov, ki
neposredno vplivajo na branje (npr. binokularna
nestabilnost, sindrom skotopske preobčutljivosti),
- težave z obvladovanjem zaporednih
podatkov.
13.4.2015
5
Teorije, ki skušajo pojasniti disleksijo
- Temeljijo na raziskavah o delovanju možganov in
pojasnjujejo procese, ki so podlaga disleksije.
- Teorije se med seboj dopolnjujejo in ne tekmujejo.
13.4.2015
Slika sneta s ttp://www.hudginsmediation.com
6
Cerebelarna teorija
Teorija o avtomatizaciji procesov
- Asimetrija/simetrija desne strani malih možganov.
- Mali možgani – sodelujejo pri obdelavi dogodkov, ki se odvijajo v
zaporedju, avtomatizaciji nalog in veščin, produkciji in
interpretaciji verbalnega in pisnega jezika, motorični kontroli in
ravnotežju, fonološkem zavedanju in fonološkem kratkoročnem
spominu.
Pomen za prakso - priporočajo:
- vestibularne vaje za gibanje in ravnotežje,
- trening fonološkega zavedanja in spomina,
- vaje obvladovanja zaporedij po korakih,
- vaje veščin do popolne avtomatizacije.
13.4.2015
7
Magnocelularna teorija
- Magnocelularni sistem - mreža velikih nevronov v možganih (v
vidnih, slušnih, motoričnih in proprioceptivnih poteh; v korteksu,
hipokampusu, vodijo do parietalnih in okcipitalnih delov možganov,
v male možgane in možgansko deblo).
- Specializiran za obdelovanje zaporednih podatkov, pomaga
usmerjati pozornost
- sledenje spremembam svetlobe, položaja ipd., kontrola
premikanja oči, ključna vloga pri natančnem usmerjanju oči na
zaporedje črk v besedah;
- sledenje spremembam zvoka, zaporedjem glasov v besedi,
besed v povedi.
- Slabost magnocelularnega sistema - težave z vidno, slušno in
taktilno potjo v možganih ali slaba povezanost med njimi.
- Povezan s poškodbo 6 kromosoma in proizvodnjo protiteles, ki
vplivajo na razvoj možganov.
Pomen za prakso:
- vaje in nenasičene maščobne kisline, npr. ribje olje v zgodnjem
13.4.2015
obdobju razvoja.
8
Teorija možganske simetrije
- Pri disleksiji pogosto prisotni znaki nenavadne simetrije
možganov, še posebej dela planum temporale (obdelava
zvokov in jezika).
- V povezavi s:
teorijo fonološkega primanjkljaja, ki pravi:
-
vsi ljudje z disleksijo imajo specifičen primanjkljaj na področju
razlikovanja, skladiščenja in/ali priklica glasov govora,
upočasnjen razvoj govora in jezika.
Pomen za prakso – priporočajo:
- usvajanje razlike med glasovi,
- krepitev kratkoročnega in dolgoročnega spomina za glasove.
13.4.2015
9
Teorija nevrobiološkega izvora disleksije
- Študije s fMR in PET.
- Našli velike razlike v delovanju možganov osebe z disleksijo glede
na dobre bralce.
- Dobri bralci: stalni vzorci močne aktivacije zadnjih delov
možganov s šibko aktivacijo sprednjih; pri disleksiji je obratno.
- Področja razlik tudi v: parietalno-temporalnem ter
okcipitalno-temporalnem delu (zaznavanje vidne oblike
besed, hitro poimenovanje slik, fonološki procesi in kratkoročni
spomin).
Pomen za prakso:
- ugotoviti, kateri del možganski sistem je oslabljen in spodbuditi
razvoj specifične veščine ali sposobnosti.
13.4.2015
10
Teorije genetske motnje
- Molekularne študije - genetski markerji na številnih
kromosomih (najpogosteje: 1p34–p36, 6p21–p22, 15q21 in
18q11).
- Genetske spremembe vplivajo na migracijo nevronov, ta pa na
razvoj nekaterih kognitivnih veščin.
- Prisotni v približno 80 % primerov.
Pomen za prakso:
- zgodnja identifikacija - spodbujanje razvoja veščin in
sposobnosti v predšolskem obdobju.
13.4.2015
11
Hipoteza zaznavne izključitve
vidnega in slušnega hrupa
- Ljudje z disleksijo – prisotne so motnje filtriranja vidnih in
slušnih dražljajev ter razlikovanja pomembnih senzoričnih
informacij od nepomembnih.
- Obstajajo tudi motnje formiranja senzoričnih kategorij
(razlikovanje črk, glasov in združevanje v vzorce).
Pomen za prakso:
- prilagajanje okolja
- strategije za identifikacijo pomembnih informacij in oblikovanje
vzorcev.
13.4.2015
12
Teorija kratkoročnega in
delovnega spomina
- Ljudje z disleksijo imajo slabši verbalni in vidno-prostorski
kratkoročni ter delovni spomin (zapomnitev črk, glasov,
navodil v zaporedju, prepis s table).
- Uporabljajo drugačne spominske tehnike kot pomoč pri
obvladovanju informacij.
Pomen za prakso:
- vaje vidnega in slušnega delovnega ter kratkoročnega spomina –
povečanje dolgoročnega spomina (‚banke znanja‚).
13.4.2015
13
Teorija uravnoteženosti
Za fluentno branje moramo:
-vizualno prepoznati posamezne črke, skupine črk in besede,
-zgraditi notranji besednjak,
-razumeti sintakso.
Bakkerjev model učenja branja: začetno branje se odvija
pretežno v desni hemisferi, nato se zgodi premik in leva hemisfera
kontrolira avtomatiziran proces branja.
Do disleksije pride na 3 načine:
- ni premika iz desne hemisfere v levo – P (perceptivni) -tip,
- premik se zgodi prezgodaj – L (lingvistični) -tip,
- mešanica teh dveh tipov – M (mešani) -tip.
Pomen za prakso – priporočajo:
-stimuliranje slabše možganske polovice - gledanje s stranjo vidnega
polja, poslušanje z ušesom in delo roke na nasprotni strani 'šibke'
možganske polovice.
13.4.2015
14
Zaključek
Teorije pripomorejo k:
- razumevanju vzrokov disleksije,
- razumevanje mehanizmov nastajanja disleksije in
- spodbujajo ideje za obravnavo.
Disleksija – neznana znanka.
13.4.2015
15