Transcript nevroblasti - Student Info

RAZVOJ ŽIVČEVJA
D. Petrovič. Embriologija živčevja. Medicinski razgledi 2000;
39: 381-388.
NEVROHISTOGENEZA
• Iz ektoderma  nevralna
plošča
– v 4. tednu razvoja ploda
– pod vplivom dorzalne horde
in paraaksialnega mezoderma
• Iz stene nevralne cevi:
– možgani
– hrbtni mozeg
• Iz nevralnega kanala:
– centralni kanal
– možganski ventrikli
NEVROHISTOGENEZA
• NEVRALNA CEV - iz nevroepitelijskih celic
• nevroepitelijske celice  diferencirajo se v nevroblaste in
glioblaste
• nevroblasti  nevroni
• glioblasti  Schwannove c., satelitske c./ astrociti,
oligodendroglija, ependimske celice
Nevralna letvica
•
Iz celic nevralnega grebena se
razvijejo:
– spinalni in vegetativni (Sy, Psy,
intramuralni) gangliji
– Schwannove celice, satelitske
celice ganglijev
– kromafine celice nadledvične
žleze
– parafolikularne celice v ščitnici
– glomus caroticus in glomus
aorticus
– melanociti
– leptomeninge
– vezivo v iztočnem traktu
embrionalnega srca
– odontoblasti
– del mezenhima škržnih organov
(del mezenhima glave)
RAZVOJ NEVRONOV
• Ko nevroblasti dosežejo končno lokacijo  jim izrastejo
podaljški (dendriti, nevriti)  govorimo o nevronih
• Dokler so nevroblasti še nediferencirani  se aktivno
razmnoževanje  nevroni se v normalnem stanju ne delijo
RAZVOJ VENTRIKULARNEGA SISTEMA
• Nevralni kanal se razširi znotraj
možganskih hemisfer ter na ta način
tvori dva lateralna ventrikla, 3. in 4.
ventrikel
• Lateralna ventrikla komunicirata s 3.
ventriklom preko interventrikularnega
foramna, 3. in 4. ventrikel pa preko
možganskega akvedukta.
RAZVOJ HRBTENJAČE (1)
•
Stena
nevralne
cevi

večvrsten
visokoprizmatski nevroepitelij  le 1 cona
(ventrikularna ali ependimska cona)  vsi
nevroni in makroglija hrbtnega mozga
•
Kmalu postane vidna še ena cona v zunanjem
delu nevroepitelijskih celic (marginalna cona)
 bela možganovina hrbtnega mozga
•
Iz nekaterih delečih se celic ventrikularne cone
se diferencirajo  nevroblasti  tvorijo
intermediarno ali plaščno cono (med
ventrikularno in marginalno cono)  siva
možganovina hrbtnega mozga
RAZVOJ HRBTENJAČE (2)
•
•
Z
razmnoževanjem
in
diferenciacijo
nevroepitelijskih
celic
(večvrstni
visokoprizmatski epitelij) v steni nevralne cevi
 cev se zadebeli  v 5. tednu nastane
vzdolžna brazda na obeh straneh centralnega
kanala - sulcus limitans
Na prečnem prerezu prepoznamo:
–
–
–
–
•
strešno lamino
krilno lamino
debelo bazalno lamino
talno lamino
Iz teh lamin nastanejo različne strukture
hrbtnega mozga:
– Iz krilne lamine  zadajšnji steber sive
možganovine hrbtnega mozga
– iz bazalne lamine  sprednji in stranski steber
sive možganovine
RAZVOJ OPORNIH CELIC CŽS
• Ko glioblasti  postopoma potujejo iz ventrikularne cone v
intermediarno in marginalno cono
• Glioblasti 
– v astroblaste  kasneje astrocite
– v oligodendroblaste  kasneje oligodendrocite
• Ko preneha nastajanje nevroblastov in glioblastov iz
nevroepitelijskih celic
– se nevroepitelijske celice diferencirajo v ependimske celice
• Mikroglijske celice
– izvor mikroglijskih celic monocitno-makrofagna vrsta celic
SCHWANNOVE CELICE IN MIELINACIJA
• Aksoni so sprva goli
• 9 teden  vidni fascikli n. suralis (snopi vlaken +
Schwannove c.)
• 18 - 20 teden gestacije  začetek mielinacije perifernih
živcev
• Kortikospinalna proga  ob rojstvu je še nemielinizirana
RAZVOJ MENING
• Iz mezenhima, ki obdaja nevralno cev  primordialna membrana
– Zunanja plast te mebrane  se zadebeli - dura mater
– Notranjost membrane  tanka (leptomeninks)  tvorita jo pia
mater in arahnoidea
• Celice nevralnega grebena (melanociti) se prepletajo z leptomeningami
• Iz mezenhima v longitudinalni fisuri med obema hemisferama 
mediana guba dure mater - falx cerebri
•
Iz kranialnega dela (od četrtega somita dalje) nevralne
cevi se razvijejo 3 primarni možganski mehurčki
– prozencefalon
– mezencefalon
– rombencefalon
•
Iz 3 možganskih mehurčkov se razvije v 5. tednu 5:
– telencefalon (iz prozencefalona)  zasnova za
možganski hemisferi
– diencefalon (iz prozencefalona)  zasnova za
talamus
– mezencefalon (se ne deli)  zasnova za
mezencefalon
– metencefalon (iz rostralnega dela rombencefalona)
 zasnova za pons in male možgane
– mielencefalon (iz kavdalnega dela rombencefalona)
 zasnova za podaljšan hrbtni mozeg
RAZVOJ MOŽGANOV
RAZVOJ VELIKIH MOŽGANOV (1)
• Telencefalon je iz dveh delov:
– iz medianega dela (lamina terminalis)
– iz dveh stranskih divertiklov (možganski mehurčki)
• Iz možganskih mehurčkov se razvijeta možganski hemisferi
•
Možganski hemisferi postopoma rasteta v vse smeri  prekrijeta
diencefalon in možgansko deblo.
• Le en predel skorje, insula, je relativno miren  okoli njega pa poteka
zasuk rastoče mase možganskih hemisfer
RAZVOJ VELIKIH MOŽGANOV (2)
• Stena razvijajoče se možganske hemisfere ima sprva tri plasti
(ventrikularno, intermediarno in marginalno)  kasneje se ji pridruži
še četrta (subventrikularna plast)
• Sredi 2. meseca se nevroepitelijske celice intermediarne cone
intenzivno razmnožujejo ter se selijo proti površini, (v marginalno
cono)  tvorijo kortikalno ploščo (bodočo možgansko skorjo)
• Nevroblasti se selijo v radiarni smeri vzdolž nevroglijskih celic.
• Nevroblasti se najprej naselijo v filogenetsko najstarejših predelih
možganov (arhikorteks in alokorteks)  3 plasti  kasneje naselijo
neokorteks (90 % skorje)  6 plasti
RAZVOJ VELIKIH MOŽGANOV
• Blaga stopnja mielinacije v velikih možganih pri plodu
• Delitev nevroblastov
• Potovanje nevroblastov s skorji velikih možganov
• V molekularni plasti (zunanja) je najmanj teles nevronov  največ jih je v
multiformni plasti (notranja plast skorje)
–
–
–
–
v 1. valu potovanja nevroblasti naselijo multiformno plast
v 2. valu notranjo piramidno plast
v 3. valu notranjo zrnato plast
4.-6.  še preostale plasti
• Ko pripotujejo nevroblasti do ustrezne plasti skorje  izrastejo jim dendriti in
nevrit  vzpostavijo sinaptične stike  1. sinaptične stike najdemo v 7.
tednu zarodkovega razvoja
• Ko nevroni dozorijo  niso več sposobni mitotske delitve
• Nevroglijske celice so sposobne delitve še po rojstvu
MALI MOŽGANI PLODA
•
Skorja malih možganov fetusa (ploda) ima v primerjavi s skorjo malih
možganov pri odraslem še dodatno plast, zunanjo zrnato plast  izgine v
1. letu starosti
TERMINALNA DIFERENCIACIJA IN CŽS
EMBRIONALNE IZVORNE CELICE
•lahko se delijo
•lahko se razvijejo v astrocite, oligodendrocite in nevrone
ODRASLE IZVORNE CELICE
Ali so pluripotentne ?
MOŽNOST UPORABE
pri nevrodegenerativnih obolenjih (Parkinsonova bolezen, multipla
skleroza…)