Transcript ekonomski problem

Ljudska univerza Ptuj
EKONOMIJA
Simona Lebar Planec, dipl.ekon.
1
PREGLED VSEBINE
1. Ekonomski problem
2. Gospodarska dejavnost in posameznik
3. Proizvodnja
4. Trg in konkurenca
2
Z EKONOMIJO SE HOTE ALI NEHOTE
UKVARJAMO VSI LJUDJE

-
VPRAŠANJA:
Kako optimalno porabiti mesečno plačo?
Koliko časa porabiti za delo ali za hobi?
Kaj skuhati za večerjo ob delovniku?
Ali kupiti večje stanovanje ali porabiti ves denar?
Ali se splača rediti v hlevu prašiče?
Ali kupimo novo peč za centralno?
PRETEŽNO SO TO EKONOMSKI PROBLEMI
3
EKONOMIJA POZNA ODGOVORE:





Zakaj nihče nima vsega in da moramo biti
varčni,
Zakaj nikoli nimamo dovolj denarja in zakaj
moramo vse plačati,
Zakaj moramo nenehno izbirati in zakaj več ene
dobrine nujno pomenijo manj druge,
S katerimi ekonomskimi vprašanji se srečuje
vsaka družba in zakaj se v sodobnem
gospodarstvu vse zgodi na trgu,
Kako je vse v gospodarstvu povezano in kaj ima
z vsem tem opraviti ekonomija.
4
KAJ JE EKONOMIJA?

je nauk o gospodarjenju,

je zelo praktična veda, saj obravnava stvari, ki se nas
v življenju neposredno tičejo in o katerih moramo
razmišljati vsak dan,

pojem gospodarjenja zajema različne človekove
dejavnosti. Vsakdo gospodari v drugačnih okoliščinah
in ima na razpolago drugačna sredstva.
5
KAJ JE EKONOMIJA?

Ukvarja se z zadevami, povezanimi s posamezniki,
družinami, političnimi in ekonomskimi ukrepi ter
poslovnimi odločitvami podjetij, bank, drugih
ustanov (bolnišnice…).

V ekonomiji preučujemo, kako se vedejo podjetniki,
porabniki, varčevalci in investitorji, kako razmišljajo,
kaj upoštevajo pri odločanju in kako zaradi teh
odločitev deluje gospodarstvo kot celota.
6
EKONOMSKI PROBLEM

Potrošniki (gospodinjstva) in podjetja delujejo v
nenehnem neravnotežju med svojimi željami
(potrebami) ter omejenimi materialnimi sredstvi, s
katerimi lahko te želje potešijo oz. zadovoljijo.

Razpoložljiva sredstva moramo zato uporabljati
zelo tehtno, preudarno, da bi dosegli kar največ.

To neravnotežno razmerje pomeni ekonomski
problem.
7
TEMELJNI EKONOMSKI PROBLEM
SREDSTVA : POTREBE
(omejena)
(neomejene)
8
EKONOMSKI OSEBKI IMAMO
TEMELJNE EKONOMSKE VLOGE
GOSPODINJSTVA
(potrošniki)
DRŽAVA
(potrošnik in proizvajalec)
PODJETJA
(proizvajalci)
9

Pozamezniki oz. gospodinjstva smo potrošniki,
ki z denarnimi dohodki kupujemo dobrine in
skušamo zadovoljiti kar največ osebnih potreb.

Podjetja so proizvajalci , ki morajo racionalno
razporejati proizvodne dejavnike in proizvodne
dobrine.

Država, v javnih podjetjih proizvaja javne dobrine,
hkrati pa so državne ustanove veliki potrošniki
10
Sredstva uporabljamo najbolj učinkovito,
če:
- z vloženimi sredstvi dosežemo največji
mogoči učinek,

- želeni učinek dosežemo s čim manjšo
porabo sredstev.
11
EKONOMSKI PROBLEM IN
GOSPODARJENJE

Ekonomski problem zaradi katerega
moramo vsi ekonomski osebki ravnati kar
najbolj racionalno, premišljeno je to, da so
sredstva, ki so na voljo za proizvodnjo,
potem pa tudi proizvedena količina dobrin,
omejena.
12
DOBRINE

PROSTE (NEEKONOMSKE DOBRINE) –
sončna svetloba, toplota, zrak. Porabljamo jih
lahko neomejeno, nimajo cene in z njimi ni treba
gospodariti. Ekonomija se z njimi ne ukvarja.

RELATIVNO REDKE (EKONOMSKE)
DOBRINE – nahajajo se v omejenih količinah in
so predmet gospodarjenja, pomembna je
njihova cena, ki jo je treba za te dobrine plačati,
da jih lahko dobimo in uporabljamo.
13
RELATIVNA REDKOST DOBRIN

Ko govorimo o omejenosti sredstev oz. dobrin
-
ne gre samo za količino ampak,
-
za razmerje med razpoložljivo količino dobrin in
človeškimi potrebami.

Kadar je dobrin manj kot znašajo potrebe ljudi
gre za ekonomske oz. relativno redke dobrine.

Denar ni dobrina, denar omogoča da pridobimo
dobrine
14
RELATIVNA REDKOST DOBRIN
DOBRINE
POTREBE PO
DOBRINI
Ko so dobrine relativno redke, moramo z njimi
gospodariti. To pomeni, da družba mora oblikovati
mehanizem, s katerim določa kdo, v kakšnem
obsegu in kdaj lahko dobi posamezno ekonomsko
dobrino.
Relativna redkost dobrin se izraža s ceno dobrine..
REPRODUKCIJSKI PROCES
(proces družbene reprodukcije)

Je gospodarski proces, ki proizvaja vse
tisto kar ekonomski osebki potrebujejo za
zadovoljevanje svojih potreb.

Gospodarski proces = družbeni proces
(producenti se neposredno ali posredno
povezujejo v sistem medsebojne
povezanosti , odvisnosti)
16
Za gospodarjenje so bistvene tri
prvine:
1. človeške potrebe,
2. omejenost sredstev za njihovo zadovoljevanje,
3. zavestna dejavnost za zmanjšanje omejenosti
sredstev.
17
ZAKAJ PRAVIMO, DA JE REPRODUKCIJSKI
PROCES?

Zaradi obnavljanja in širjenja potreb, ko se
veča število prebivalcev in se zvišuje
življenjska raven, se proces produkcije
nenehno obnavlja, po navadi še v večjem,
razširjenem obsegu.
18
V družbenem procesu se usklajujejo
odgovori na ekonomska vprašanja
družbe:
•
KAJ se bo v družbi produciralo in v KAKŠNIH
količinah,
•
KAKO, KDO bo proizvajal dobrine in s kakšnimi
sredstvi ter po kakšnem tehnološkem postopku,
•
ZA KOGA bodo dobrine proizvedene.
19
Pojavijo se v vsaki
družbi (v razviti in
nerazviti).
Ne bi jih bilo, če bi
bila sredstva
neomejena.
VPRAŠANJA
Različni
družbenoekonomski
sistemi jih rešujejo
drugače.
20
TEHNIČNI IN DRUŽBENI VIDIK
EKONOMSKIH PROCESOV V DRUŽBI

Bistvo procesa gospodarjenja je zadovoljevanje potreb
oz. želja ljudi.

Potrebe zadovoljujemo z dobrinami ali storitvami.

Dobrine
merimo…

Storitve
niso v stvarni obliki, so dejavnost, ki
traja nekaj časa in da rezultat (striženje – frizura) 21
so stvarne, lahko jih vidimo, otipamo,
Značilnosti procesa reprodukcije ali
procesa materialne reprodukcije
Je nenehno obnavljanje
produkcije dobrin in
storitev, v katerem se
porabljajo delo in
sredstva.
Pomemben je razvoj
tehnologije
od njene
razvitosti odvisno kako in
kaj bomo proizvajali.
22
Značilnosti procesa reprodukcije ali
procesa materialne reprodukcije
Pomembna je tudi
delitev dela
Družbena delitev
dela
Tehnična delitev
dela
- delitev dela med podjetji
- delitev dela med delavci
- lahko je: nacionalna ali
mednarodna.
23
PROCES REPRODUKCIJE IMA DVA VIDIKA
TEHNIČNI ALI MATERIALNI
PROCES
DRUŽBENI PROCES
24
TEHNIČNO ALI MATERIALNI PROCES

Gre za preoblikovanje naravnih in drugih
proizvedenih predmetov (dela in sredstev) v
dobrine in storitve, s katerimi zadovoljujemo
potrebe ljudi.
25
DRUŽBENI PROCES

Ljudje vstopajo v določene produkcijske
odnose in se človeško delo združuje s
proizvajalnimi sredstvi.

Med družbenimi odnosi so
najpomembnejši lastninski odnosi.
26
OBLIKE REŠEVANJA EKONOMSKEGA
PROBLEMA
Rešujemo ga z nenehnim prilagajanjem
razpoložljivih sredstev s cilji, ki jih ekonomski
osebki želijo doseči, za zadovoljitev družbenih
in osebnih potreb.
To dejavnost imenujemo:
EKONOMSKI KROŽNI TOK
27
EKONOMSKI SUBJEKTI V EKONOMSKEM
KROŽNEM TOKU
GOSPODINJSTVA
(družine, neprofitne
ustanove)
PODJETJA
(produkcijske enote,
industrija, kmetijstvo,
rudarstvo…)
28
TRG PROIZVODNIH
DEJAVNIKOV
materialni
tok
plačilo za storitve
produkc. faktorjev
denarni
tok
PODJETJA
GOSPODINJSTVA
(produkcijske enote)
potrošne
dobrine
produkcijski f.
(potrošne enote)
izdatki potrošn.
za nakup dobrin
TRG POTROŠNIH
DOBRIN
29
RAZLAGA SHEME
1. Gospodinjstva vlagajo svoj napor, ideje in
čas preko trga proizvodnih dejavnikov, v
podjetja.
2. Podjetja s pomočjo proizvodnih dejavnikov
proizvajajo dobrine, ki jih prodajajo
gospodinjstvom na trgu potrošnih dobrin.
30
Stvarno gospodarstvo
-
Gospodinjstva ne porabijo vseh dohodkov –
varčujejo
-
Podjetja pa morajo investirati v nove obrate –
denar si izposodijo ali varčujejo
- pojavi se finančni trg (nova shema)
31
FINANČNI TRG
Gospodinjstva ne porabijo vseh svojih
dohodkov, ampak tudi varčujejo.
Na finančnem trgu ponujajo svoje prihranke,
podjetja pa po njih povprašujejo, da lahko
investirajo.
32
TRG KAPITALNIH DOBRIN


Je nova oblika trga.
Podjetja proizvajajo dve vrsti dobrin
Potrošne dobrine
Kapitalne dobrine
(kup. gospodinjstva)
(stroji, gradbeni mat.)
kupujejo podjetja za
širjenje proizvodnje
33
Primer:

Ameriško računalniško podjetje X se očitno ni
mogel izogniti drugemu valu odpuščanj. Kot so
sporočili v torek, bodo odpustili še 4000
delavcev, tako da se bodo skupno število
ukinjenih delovnih mest letos povzpelo na 8500
delavcev, to pa je približno 12 odstotkov vseh
zaposlenih. Kot razlog za omenjeno odločitev v
podjetju navajajo poslabšanje gospodarskih
razmer. Izvršni direktor podjetja x je pojasnil, da
so prisiljeni v obdobju, ko se je povpraševanje
po izdelkih občutno zmanjšalo, aktivno ukrepati.
34
Kakšne bodo posledice?
Brezposelni bodo kupovali manj potrošnih
dobrin,
 Zato se bodo zmanjšali tudi zaslužki
podjetij,
 Zmanjševale se bodo plače ali celo
odpuščanje delavcev,

35
Rešitve?

Da bi ponovno oživel krožni tok mora:
Centralna banka znižati obrestno mero za
posojila, zvišati obresti za depozit in s tem
spodbuditi povpraševanje. Večje
povpraševanje bo omogočilo večjo
proizvodnjo in odpiranje novih mest.
KROŽNI TOK SE NE SME PREKINITI- SKRB
DRŽAVE
36
2. GOSPODARSKA DEJAVNOST IN
POSAMEZNIK
CELOTNA GOSPODARSKA DEJAVNOST
IZVIRA IZ POTREBE LJUDI!
POTREBE SO TISTO, KAR JE ZA LJUDI
NAJBOLJ ZNAČILNO.
37
KAKO SE HIERARHIČNO ZADOVOLJUJEJO
POTREBE?
ALI SE VSE POTREBE ČLOVEKA ZADOVOLJUJE Z
EKONOMSKIMI DOBRINAMI?
(NE)
Klasifikacija potreb (psiholog, Abraham Maslow)
Fiziološke potrebe (hrana, pijača, toplota)
2. Potrebe po varnosti (stanovanje)
3. Potreba po pripadnosti, po ljubezni
4. Potreba po spoštovanju in samospoštovanju
5. Potreba po samouresničevanju (kariera, talent)38
1.
GOSPODARSKA DEJAVNOST IN
POSAMEZNIK
Bistvo potreb je,
da jih čutimo kot
nezadovoljstvo
Poznati moramo
sredstvo, s katerim
dosežemo ta cilj
EKONOMSKE
POTREBE
Pri uporabi sredstev
se srečujemo z omejitvami
39
EKONOMSKE POTREBE


Pri ekonomskih potrebah se srečujemo s problemom
relativne redkosti in izbire, kar je bistvo temeljnega
ekonomskega problema.
Potrebe delimo na:
1) Posameznikove – osebne, individualne potrebe (hrana,
obleka, obutev)
2) Družbene (bolnišnice, šole,izobraževanje, zabava, policija,
vojska, sodstvo)
40
EKONOMSKE POTREBE

Delimo jih še lahko na:
1)
Primarne potrebe (zadovoljevanje teh
potreb v večji meri zagotavlja človekov
razvoj) – EKSISTENČNE
2)
Sekundarne potrebe (so manj nujne –
umetniške, znanstvene, verske, politične)
41
ZNAČILNOSTI POTREB
• So neomejene, z gospodarskim napredkom se širijo,
razvijajo
• Posamezna potreba se lahko zadovolji, ko porabimo
določeno količino neke dobrine
• Potreba se lahko preusmeri v drugo in jo vsaj deloma
zadovoljimo
• Potrebe so izrazito subjektivne
• Nekatere potrebe so takšne, da jih lahko zadovoljimo
z drugimi (substitutne, ora ali fanta)
• Nekatere potrebe so takšne, da za njihovo
zadovoljitev potrebujemo več dobrin hkrati
(komplementarne – avto, bencin)
• Nekatere potrebe se obnavljajo, druge potrebe so
trajne in jih zadovoljujemo konstantno
42
DOBRINE, PROIZVODI IN BLAGO

Dobrina
je vsako dosegljivo
sredstvo, ki je sposobno zadovoljiti kakšno
potrebo.

To sposobnost imenujemo koristnost
dobrine.
43
DOBRINE, PROIZVODI IN BLAGO

Dobrine moramo predelati, obdelati in dodelati v
takšno obliko , v katerih jih navadno
uporabljamo.

Vanje vložimo delo in sredstva.

Proizvedeno dobrino v uporabni obliki pa
imenujemo proizvod.
44
DOBRINE, PROIZVODI IN BLAGO

Proizvode proizvajamo za lastno uporabo ali za
trg.

Kadar je proizvod namenjen prodaji oz.
menjavi, govorimo o blagu.
45
RAZMERJE MED DOBRINO,
PROIZVODOM IN BLAGOM

DOBRINE
PROIZVODI
BLAGO
46
DOBRINE
 POTROŠNE DOBRINE
(hrana, oblačila, pohištvo)
PRODUKCIJSKE DOBRINE
REPRODUKCIJSKE
DOBRINE
(vgradni in sestavni deli za
druge proizvode)
INVESTICISIJSKE
DOBRINE
(dobrine, s pomočjo
katerih izdelujemo druge
dobrine )
47
KORISTNOST DOBRINE

Koristnost je značilnost dobrine, zaradi katere bi jo
posameznik želel kupiti.

S svojo koristnostjo dobrina zadovolji določeno
potrebo posameznika.
48
ZAKON PADAJOČE MEJNE
KORISTNOSTI

Temelji na odvisnosti med koristnostjo, ki jo
daje enota neke dobrine in količino te dobrine,
s katero lastnik že razpolaga.

Ta zakon pravi, da koristnost dodatne enote
dobrine z vsako naslednjo enoto pada. To
pomeni: čim več neke dobrine imamo, tem
manj nam pomeni dodatna enota iste dobrine.
49
ZAKON PADAJOČE MEJNE
KORISTNOSTI
Primer:
-
Število čok.
piškotov
Celotna
koristnost
(TU)
Mejna
koristnost
(MU)
0
0
-
1
4
4
2
7
3
3
9
2
4
10
1
5
10
0
celotna koristnost = nam daje skupno zadovoljstvo ali korist od vseh
enot dobrin (TU= seštevek MU)
Mejna-marginalna-dodatna korist = gre za prirast koristnosti, ki nam
jo daje vsaka dodatna enota. Ker je potreba zadovoljena, se za
nadaljnje enote mejna koristnost znižuje.
50
ZAKON PADAJOČE MEJNE
KORISTNOSTI
Graf:
Celotna korist
Mejna korist
10
5
4
4
0
količina
0
količina
51
KORISTNOST DOBRINE IN ODLOČANJE
POSAMEZNIKA O NAKUPU

Pri nakupu potrošnik primerja, tehta mejno
koristnost dobrine s ceno oz. z denarnim
zneskom, ki ga mora plačati zanjo.

Pri nakupu se mora potrošnik odločati o neki
uravnoteženi strukturi nakupa, saj ne kupuje le
eno dobrino.

Pojavi se problem: potrošnik razpolaga z
določenim zneskom denarnih sredstev, ki ga
lahko uporabi, kupiti pa mora določene količine
različnih dobrin in to tako, da bo dosegel
največjo skupno KORIST.
52
KORISTNOST DOBRINE IN ODLOČANJE
POSAMEZNIKA O NAKUPU
Potrošnik se pri odločanju srečuje z dvema
omejitvama:
1.
razpoložljivimi denarnimi sredstvi
2.
cenami dobrin
53
KORISTNOST DOBRINE IN ODLOČANJE
POSAMEZNIKA O NAKUPU

Ko se potrošnik odloča, mora razmišljati o ceni
in koristnosti obenem.

Če je neka dobrina trikrat dražja, jo bo kupil le,
če mu bo dala trikrat večjo koristnost.

Potrošnik ravna v skladu z OPTIMALNO
KOŠARICO NAKUPA
54
KORISTNOST DOBRINE IN ODLOČANJE
POSAMEZNIKA O NAKUPU
Ekonomski problem:
1. Cena dobrin
Omejitve:
Razpoložljiva
denarna
sredstva
2. Mejna koristnost
dobrin
Cilj:
Največja
skupna
koristnost
dobrin
55
PREMICA ALTERNATIVNIH MOŽNOSTI
POTROŠNJE- PREMICA CENE

Prikazuje nam vse mogoče kombinacije nakupa
dveh dobrin ob danem dohodku in danih cenah.
dobrina A
3
X
Dohodek: 120 EUR
DOBRINA A (40 €)
DOBRINA B (20 €)
0
6
1
4
2
2
3
0
.P
.R
Y
0
6 dobrina B
56
PREMICA ALTERNATIVNIH MOŽNOSTI
POTROŠNJE- PREMICA CENE
Gre za padajočo premico, kar pomeni:

Padajoča oblika – kaže nam, da gre za žrtvovanje ene
dobrine zaradi nakupa druge. Če želimo povečati nakup
ene dobrine, je to mogoče le, če žrtvujemo določeno
količino druge dobrine. Žrtvovana količina je
oportunitetni (alternativni) strošek.

Premica alternativnih zmožnosti kaže temeljni ekonomski
problem omejenosti sredstev in nujnost izbire, s tem pa
žrtvovanje ene dobrine zaradi nakupa druge.
57
SPREMEMBE PREMICE CENE

Zaradi spremembe dohodka
- Povečanje dohodka
- zmanjšanje dohodka zaradi
dodatne obdavčitve s strani države
A
A
B
B
58
SPREMEMBE PREMICE CENE

-
Zaradi spremembe cen dobrin
cena obeh dobrin se poviša za
enak odstotek
A
- cena ena dobrine se zniža
A
B
B
59
Gospodinjstva in racionalno ravnanje s
proračunom
V gospodinjstvih vpliva na našo izbiro:
•
•
•
•
različnost potreb članov gospodinjstva
glede na starost, spol, zdravstveno stanje,
navade, okuse,
različni viri dohodka,
vedno večje število različnih dobrin,
dinamično gospodarstvo (cene se
spreminjajo, novi izdelki).
60
Gospodinjstva in racionalno ravnanje s
proračunom
Ključna omejitev gospodinjstva je
VSOTA RAZPOLOŽLJIVH DENARNIH SREDSTEV.
Gospodinjstva ne morejo zadovoljiti vseh potreb,
zato morajo sestaviti
NAČRT POTROŠNJE.
61
PROIZVODNJA

Proizvodnja je proces, v katerem človek s
svojim delom spreminja naravne dobrine
tako, da lahko zadovoljijo potrebe.
PROIZVODNJA AVTOMOBILOV
Primarne
IZKOP ŽELEZA
PROIZVODNJA
AVTOMOBILOV
PRODAJA
AVTOMOBILOV
ZAVAROVALNICE
Sekundarne
PROIZVODNJA SESTAVNIH
PROIZVODNJA ELEKTRIKE
dejavn.
DELOV
BANKE
TRANSPORT
PROIZVODNJA JEKLA
dejavn.
Terciarne
dejavn.
PROIZVODNJA

Proizvodnja je proces ustvarjanja nove
vrednosti – proizvodov in storitev. Poteka
v primarnih, industrijskih in storitvenih
podjetjih.
PROIZVODNJA
je temeljna gospodarska dejavnost,
- je sredstvo za čim boljše zadovoljevanje potreb.
-
Proces proizvodnje se nenehno obnavlja, zato
govorimo o reprodukciji.
65
PROIZVODNJA
V PROIZVODNJO VLAGAMO:
NARAVNE RESURSE
( rude, nafta, voda…)
PROIZVEDENA SREDSTVA
(stroji, orodja, energetski viri,
polizdelki…)
66
FAZE GOSPODARSKEGA PROCESA
Celoten gospodarski proces pomeni:
- proces pridobivanja dobrin in
- proces zadovoljevanja potreb.
Značilnosti gospodarskega procesa:
- nenehno se obnavlja, ponavlja, saj enkrat
zadovoljevanje potrebe čez čas spet oživijo,
zahtevajo nov proces zadovoljevanja, novo
porabo dobrin.
67
FAZE GOSPODARSKEGA PROCESA
Pridobivanje dobrin
Potrošnja kot
zadovoljevanje potreb
Obnavljanje
procesa
Vnovičen občutek
nezadovoljstva
68
FAZE GOSPODARSKEGA PROCESA
REPRODUKCIJA ali proces proizvodnje
nenehno poteka zaradi
naših starih in novih potreb.
Proces poteka po logičnem zaporedju faz
reprodukcijskega procesa,
ki so med seboj povezane v
FAZE GOSPODARSKEGA PROCESA:
69
FAZE GOSPODARSKEGA PROCESA
PROIZVODNJA
POTROŠNJA
RAZDELITEV
MENJAVA
70
FAZE GOSPODARSKEGA PROCESA

Značilnosti :
-
Vse štiri faze so med seboj povezane,
Produkcija oz. proizvodnja ima primarno vlogo, ker je materialni
temelj produkcijskega procesa, saj se od nje vedno znova začenja
celoten proces,
Vse faze aktivno vplivajo eno na drugo
Produkcija in potrošnja sta tesno povezani
• Poraba daje smisel produkciji, ko se potrebe
reproducirajo in s tem spodbujajo novo produkcijo
• Producenti želijo vplivati na potrošnjo, kupce želijo
pritegniti z določenim izdelkom
-
-
-
Produkcija in razdelitev sta izrazito povezani fazi, razdelitev je
odvisna od produkcije.
Menjava je vmesni člen med produkcijo in potrošnjo (pokaže se ali
so dobrine našle kupca).
71
Poznamo dve delitvi proizvodnih dejavnikov:
1. Glede na to, kdo je lastnik (ali poseduje) proizvodnega
dejavnika in si s tem prisvaja dohodek:
* DELO:
storitev delovne sile, umske in fizične
sposobnosti
* ZEMLJA:
renta, ki jo dobijo zemljiški lastniki
* KAPITAL :
producirana produkcijska sredstva,
katerih lastnik je kapitalist in si prisvaja
dobiček
2. Glede na njihovo vlogo v proizvodnem procesu (K. Marx):
* DELO:
premišljena dejavnost človeka, ki je
usmerjena k nekemu cilju
* PROIZVAJALNA SREDSTVA:
* DELOVNA SREDSTVA:
- orodja
- stroji
- objektivni pogoji dela (stavbe)
* PREDMETI DELA
- na njih človek deluje z delovnimi sredstvi
(zemlja, surovine, polizdelki)
72
DELO IN DELOVNA SILA
Delo je zavestna, premišljena uporaba človeških
sposobnosti za proizvodnjo bogastva zaradi neke
koristi.
 Brez človeškega dela ni mogoča nobena
produkcija.
 Pri delu razlikujemo tri temeljne sestavine

telesna

umska
moralna
Delo je ustvarjalna dejavnost, z njim človek
zadovoljuje svojo potrebo po ustvarjanju.
73
DELO IN DELOVNA SILA
Ključni dejavnik dela je ZNANJE
 Formalna izobrazba in funkcionalna izobrazba
vplivata na družbeni gospodarski razvoj

Delovni proces moramo organizirati tako, da
je delo čim bolj učinkovito, produktivno.
obseg proizvodnje - Q
 Produktivnost dela= ----------------------------vloženo delo - D

74
PRODUKTIVNOST DELA

Produktivnost nam pove, koliko lahko
ljudje (ob dani tehnologiji in organizaciji)
proizvedejo v danem času in prostoru.

Produktivnost se lahko poveča, če z
enakim vloženim delom v enoti časa
produciramo večjo količino materialnih
dobrin.
NARAVA

Je faktor, ki daje poglavitne , primarne
sestavine katerikoli proizvodnji.

Človeku daje narava za proizvodne namene
tri vrste sredstev:
zemlja
Neuničljivost
Omejenost
surovine
naravne energije
porabljiive
nadomestljivost, recikliranje
neenakomerno porazdeljene
bogastvo določene države
76
KAPITAL
Delo z golimi rokami je precej neučinkovito.
 Razvili so pripravna orodja, s katerimi so si
pomagali in z njimi povečali učinkovitost dela.
 Industrijska revolucija – parni stroj kot pogonski
stroj je povečal produktivnost dela.
 Vse proizvedeno bogastvo, ki ga ne porabimo v
končni potrošnji, ampak ga namenimo novi
produkciji, imenujemo KAPITAL.

77
OBRAT KAPITALA
DENARNI
KAPITAL
PROIZVODNI
KAPITAL
BLAGOVNI
KAPITAL
OBRAT KAPITALA
DENARNI
KAPITAL
KAPITAL
Delimo v dve obliki:
a) denarna sredstva (vlagamo v nepremičnine ali
v dejavnost, ki nam bo dajala dohodek)
b) produkcijska sredstva (z njimi proizvajamo)

Problem: kapital kot izkoriščevalski odnos med
lastnikom in delavci.
Dobiček= presežek nad vloženim v produkcijski
proces.
79
AKUMULACIJA KAPITALA

Akumulacija = zbiranje, nabiranje,
kopičenje

Podjetnik mora del dobička privarčevati,
da lahko prihranke akumulira in potem
vlaga v širjenje in modernizacijo
proizvodnje
80
AKUMULACIJA KAPITALA

Podjetnik akumulira del dobička iz dveh
razlogov, zaradi:
pritiska konkurence
povečanja dobička
81
Primer:

-
Podjetje Čevelj d.o.o. ima naslednje stroške:
Materialni stroški 200.000 €
Plače 100.000 €
Obraba delovnih sredstev 40.000 €
Celotni prihodki 500.000 €
Dobiček = 500.000 € - 340.000 €= 160.000 €
PRIHODKI = 500.000 €
materialni str.
amortizacija
mezde
dobiček
STROŠKI = 340.000 €
82
AKUMULACIJA KAPITALA

Dobiček pripada podjetju – lastniku
podjetja

Kaj storiti z dobičkom?
POTROŠNJA
DOBIČEK
AKUMULACIJA/
PRIHRANKI
83
AKUMULACIJA KAPITALA
DOBIČEK
KAPITAL
akum. potr.
DOBIČEK
KAPITAL
akum. potr.
DOBIČEK
KAPITAL
akum. potr.
84
PODJETNIŠTVO IN INOVACIJE

Gospodarstvo se razvija in širi zaradi novih inovacij v
metodah proizvodnje, v organizaciji, prometu, trgovini,
na finančnem področju, spodbujanju delavcev….

IZUMI so novosti v proizvodnji in so rezultat
namenskih raziskovanj

Kadar izume uporabimo v praktični proizvodnji
imenujemo INOVACIJE. Z inovacijami se spreminja
tehnika produkcije.
85
PODJETNIŠTVO IN INOVACIJE

Za vnašanje novosti je ključna oseba
PODJETNIK.

PODJETNK je oseba, ki organizira proizvodnjo,
upravlja in prevzema tveganje za poslovanje
podjetja. Podjetnik mora biti inovativen.

PODJETNIŠTVO je sposobnost, da na temelju
ustvarjalnih ekonomske dejavnosti človeka in
omejenih proizvodnih faktorjev oblikujemo
učinkovito gospodarsko dejavnost.
86
ORGANIZACIJSKA STRUKTURA
GOSPODARSTVA
Ko govorimo o gospodarjenju, o poslovanju
produkcijskih enot,
imamo v mislih PODJETJA.
Podjetja so organizacije,
ki kupujejo ali najemajo proizvodne
dejavnike in jih uporabijo v proizvodnji.
87
PROIZVODNI DEJAVNIKI

Za proizvodnjo so potrebne hkrati različne
sestavine, prvine, ki jim pravimo PROIZVODNI
DEJAVNIKI oz. FAKTORJI.

S svojim delovanjem pripomorejo k nastanku oz.
velikosti proizvoda.
88
PODJETJE
Zaposluje redke proizvodne vire in jih
kombinira med seboj,
da bi proizvedlo in prodalo
ekonomsko dobrino.
Ločiti moramo med pojmi
FIRMA, OBRAT, PODJETJE.
89
PODJETJE - vrste
Glede na kriterij:
1.
Vsebina delovanja :
PRIMARNA PROIZVODNJA, SEKUNDARNA PROIZVODNJA
(predelava) in TERCIARNA PROIZVODNJA (storitve).
2.
Dejavnost:
OBRT (industrija), TRGOVINA (maloprodaja, veleprodaja,
mednarodna trgovina), STORITVE (promet, turizem,
gradbeništvo, bančništvo)
3.
Velikost:
MIKRO in MAJHNA, SREDNJA in VELIKA
4.
Ključni proizvodni dejavnik:
DELOVNO INTENZIVNA in KAPITALNO INTENZIVNA
5.
Lastnina:
PRIVATNA (zasebna: individualna ali skupinska – delniška),
JAVNA (državna), ZADRUŽNA (kooperativna) in MEŠANA
LASTNINA
90
CILJI PODJETJA
Maksimirati dobiček
 Dobiček je nagrada podjetniku za uspešno
poslovanje.
 Na začetku poslovanja je cilj podjetja
preživetje in utrditev svojega položaja na
trgu. Šele nato razmišlja o dobičku.
 Posebnost so javna podjetja.

91
DOBIČEK PODJETJA

Omejujeta dve skupini omejitev:
a)
Tržne omejitve – pomembni so pogoji,
cene inputov in outputov
b)
Tehnološke omejitve - izbrati mora
podjetje tisto proizvodno metodo, ki bo
pomenila najnižje stroške
večji
dobiček
92
VRSTE PODJETIJ V SODOBNIH TRŽNIH
GOSPODARSTVIH
SAMOSTOJNI PODJETNIK
- podjetje posamezne fizične osebe, ki lahko zaposluje več delavcev
- pogosto zlasti v storitveni dejavnosti
- lastnik je neomejeno dogovoren za poslovanje
- preprosto upravljanje, lastnik sam sprejema vse odločitve
DRUŽBA Z NEOOMEJENO ODGOVORNOSTJO
- ustanovi jo več fizičnih oseb, ki so vse neomejeno in solidarno
odgovorne za obveznosti družbe s svojim celotnim premoženjem
- ustanovita jo najmanj dve fizični osebi
DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
- je samostojna pravna oseba
- vsak izmed vlagateljev je udeležen z določeno kapitalsko vlogo
- družbenik jamči za dolgove in obveznosti družbe le v obsegu
vloženega kapitala, ne pa tudi z osebnim premoženjem
93
VRSTE PODJETIJ V SODOBNIH TRŽNIH
GOSPODARSTVIH
DELNIŠKA DRUŽBA
- velika podjetja, v lasti dveh ali več lastnikov –
delničarjev
- za vložen kapital se delničarjem izda delnice, ki jim
dajejo pravico do lastništva ustreznega dela podjetja - delničarji so odgovorni le z njihovimi finančnim vložkom
- lastnikom se izplačujejo dividende
- dividenda je udeležba pri dobičku podjetja, ki pripada
lastnikom delnic delniške družbe
ZADRUGE (kooperative)
- so organizacije, ki imajo nek skupen cilj in kolektivno
prevzemanje tveganja oz. si delijo dobiček
94
VRSTE PODJETIJ V SODOBNIH TRŽNIH
GOSPODARSTVIH

Ko govorimo o velikosti podjetij uporabljamo
različna merila:
obseg proizvodnje (letni promet oz. prodaja)
 število zaposlenih
 obseg vloženega kapitala

Mala (družinska) podjetja – miške
Hitro razvijajoča se podjetja – gazele
Velika podjetja – sloni, dinozavri
95
KRITERIJI USPEŠNEGA POSLOVANJA
PODJETIJ
Temeljno merilo uspešnosti poslovanja
podjetja je dobiček.
Vsaka enota v produkcijskem procesu mora
ravnati racionalno, kar pomeni
gospodarno, preudarno..
96
KRITERIJI USPEŠNEGA POSLOVANJA
PODJETIJ
Ekonomsko pravilo je, da skuša podjetje načrtovan
učinek (dobiček, količina proizvodov,obseg
prodaje) doseči s kar najmanjšo porabo
proizvodnih dejavnikov.
Minimalna poraba
proizv. dejavnikov
proizvodov
Načrtovan
učinek
dobiček
količina
obseg prodaje
97
KRITERIJI USPEŠNEGA POSLOVANJA
PODJETIJ
Racionalnost produkcije pa zahteva, da vsaka
produkcijska enota meri učinkovitost svojega
poslovanja in se na podlagi MERIL
odloča o nadaljnjem poslovanju.
Ta merila so:
 Produktivnost
 Ekonomičnost
 Rentabilnost
98
MERILA USPEŠNOSTI POSLOVANJA
PRODUKTIVNOST
Izrazimo kot razmerje med ustvarjenim produktom
ter delom, ki ga je bilo potrebno vanj vložiti
Produktivnost = obseg proizvodnje (Q)
vloženo delo (D)
EKONOMIČNOST
Izrazimo kot razmerje med vrednostjo produkcije
in zanjo potrebnimi stroški (ki so denarno
ovrednotena poraba produkcijskih faktorjev).
Ekonomičnost = vrednost proizvodnje (Q)
stroški (TC)
99
MERILA USPEŠNOSTI POSLOVANJA
RENTABILNOST
Ali donosnost poslovanja izrazimo kot razmerje
med čistim rezultatom produkcije in zanj
potrebno naložbo produkcijskih faktorjev
Rentabilnost = čisti rezultat (dobiček)
vloženi kapital
Profitna mera= čisti rezultat (dobiček) x 100
vloženi kapital
100
PROIZVODNJA V DRUŽBI
ALTERNATIVNE MOŽNOSTI PROIZVODNJE
- Pri proizvodnji smo omejeni s količino
proizvodnih dejavnikov in učinkovitostjo teh
dejavnikov.
- Problem s katerim se sreča družba z omejenimi
proizvodnimi viri, je problem produkcijske izbire:

a)Kaj, katere dobrine in v kakšnih količinah bomo
producirali s produkcijskimi faktorji
b)Kako jih bomo producirali – izbrati moramo najbolj
učinkovit način produkcije
101
ALTERNATIVNE MOŽNOSTI
PROIZVODNJE

PRIMER: gospodarstvo proizvaja dve vrsti dobrin
MASLO IN TOPOVE
Alternativne
možnosti proizvodnje
MASLO
(v 1000)
TOPOVI
(v 1000)
A
0
15
B
1
14
C
2
12
D
3
9
E
4
5
F
5
0
102
KRIVULJA ALTERNATIVNE MOŽNOSTI
PROIZVODNJE

Graf:
topovi
15
K
G
(proizvodnja ni mogoča)
(prod. faktorji
niso izkoriščeni)
0
maslo
5
Krivulja prikazuje največje mogoče količine proizvodnje dveh dobrin ob
danem obsegu proizvodnih dejavnikov in dani učinkovitosti teh
103
dejavnikov.
KRIVULJO PROIZVODNIH MOŽNOSTI
IMENUJEMO TUDI TRANSFORMACIJSKA
KRIVULJA
(fizična preusmeritev-transformacija)
104
ALTERNATIVNI (OPORTUNITETNI)
STROŠKI
Pri vsaki proizvodni izbiri se pojavijo alternativni
stroški.
Zato je krivulja proizvodnih možnosti padajoča.
(Če želimo povečati produkcij ene dobrine,
moramo žrtvovati količino druge dobrine
(alternativni strošek).
Konkavna oblika krivulje - za vsako nadaljnjo
enoto ene dobrine, se alternativni strošek
povečuje.
105
Spremenjene proizvodne izbire ob različnih
spremembah:

Zmanjšanje razpoložljivih proizvodnih dejavnikov (npr.
zaradi naravnih nesreč)
B
0
A

Povečanje produktivnosti v proizvodnji dobrine
B
O
A

Povečana količina in učinkovitost proizvodnih dejavnikov,
vendar ne v enaki meri za obe dobrini
B
O
A

Enakomerno povečanje razpoložljive količine proizvodnih
dejavnikov (npr. razvoj tehnologije)
B
O
A
STROŠKI
Za produkcijo določene količine produkta porabimo
določeno količino produkcijskih faktorjev.
Stroški so v denarju izražena poraba produkcijskih
faktorjev.
Stroške v podjetju sestavljajo:
* nabava surovin, polizdelkov, porabljena energija
* najemnina za zemljišča, stavbe
* amortizacija za opremo stroje
* razne storitve
* plače zaposlenih
110
STROŠKI

Če seštejemo vse stroške, ki so nastali pri
proizvodnji določene količine v nekem
obdobju dobimo CELOTNE ali SKUPNE
stroške.

Celotne stroške sestavljajo STALNI-FIKSNI
in SPREMENLJIVI-VARIABILNI stroški.
111
STALNI STROŠKI

STALNI ali FIKSNI (FS) – so stroški, ki nastajajo tudi
takrat, ko podjetje ne proizvaja.
Primeri za fiksne stroške v podjetju so predvsem:
• amortizacija (obračunana po časovnem načinu),
• obresti za izposojen kapital,
• najemnine,
• stroški kapitala,
• zavarovalne premije,
• plače nekaterih zaposlenih (npr. vodilnih delavcev).
112
VARIABILNI STROŠKI

SPREMENLJIVI ali VARIABILNI (VS) – so stroški,
ki se spreminjajo neposredno v odvisnosti od
proizvedenih produktov.
To so:
 materialni (izdelavni) stroški,
 plače delavcev v proizvodnji,
 stroški vzdrževanja delovnih sredstev ipd.
Z večanjem obsega proizvodnje se povečujejo.
CELOTNI, POVPREČNI IN MEJNI
STROŠKI

Celotni stroški CS = FS + VS
CS
 Povprečni stroški (PS) = --------Q
Povprečne stroške (PS) dobimo tako, da celotne stroške
delimo z obsegom proizvodnje (Q).
114
CELOTNI, POVPREČNI IN MEJNI
STROŠKI

V produkciji nas predvsem zanima tudi, za
koliko, bi se povečali stroški produkcije dodatne
enote produkta, t. j. kakšni so MEJNI
STROŠKI, to so tisti stroški, ki jih podjetnik
primerja s prodajno ceno.
MS = Δ CS = CS n – CSn-1
Primer: celotni stroški proizvodnje dveh enot znaša 250 € in treh enot
300 €. Tretja enota je povzročila 50 € dodatnih stroškov. Mejni
stroški so spremenljivi stroški, so prirastek celotnih stroškov, ti pa se
povečujejo samo zaradi spremenljivih stroškov.
115
Primer: Stroški podjetja X d.o.o. (v 1000
kosih in v 1000 evrih)
Q
FS
VS
CS
0
MS
PS
0
30
30
0,0
1
30
22
52
52,0
22
2
30
33
63
31,5
11
3
30
36
66
22,0
3
4
30
41
71
17,8
5
5
30
47
77
15,4
6
6
30
54
84
14,0
7
7
30
63
93
13,3
9
8
30
79
9
30
10
30
109
13,6
16
103
133
14,8
24
135
165
16,5
32

Vidimo, da povprečni stroški (PS) niso povsod enaki.
Sprva so zelo visoki, nato vedno počasneje padajo, ob
večjem obsegu proizvodnje pa spet začnejo naraščati.

POMNI- Optimalna količina proizvodnje je tam,
kjer so povprečni stroški, torej stroški na enoto
proizvoda, najmanjši.

V našem primeru je to pri količini 7 (tisoč) proizvodov.
Spreminjanje stroškov v odvisnosti od količine
proizvodnje lahko prikažemo tudi grafično.
Graf : Stalni, spremenljivi, celotni, povprečni in mejni
stroški podjetja X d.o.o.
180
160
140
120
100
80
60
40
20
0
0
1
2
3
4
5
KOLIČINA
6
7
8
9
10
FC
VC
TC
AVC
MC






Krivulja stalnih stroškov je vodoravna, saj so ti stroški
ves čas enaki in niso odvisni od količine proizvodnje.
Spremenljivi stroški naraščajo, sprva počasneje (po
padajoči stopnji), nato pa čedalje hitreje (po naraščajoči
stopnji).
Krivulja celotnih stroškov ima enako obliko kot krivulja
spremenljivih stroškov, saj jo dobimo tako, da
spremenljivim stroškom pri vsakem obsegu proizvodnje
prištejemo enak znesek stalnih stroškov.
Mejni stroški so zelo pomembni za analizo optimalne
količine proizvodnje, kajti krivulja mejnih stroškov seka
krivuljo povprečnih stroškov natančno v točki, kjer so
povprečni stroški najmanjši.
Iz grafa torej razberemo, da je naša optimalna količina
na intervalu med 7 in 8 tisoč proizvodi.
Optimalna količina proizvodnje je tam, kjer so povprečni
stroški enaki mejnim stroškom.
TOČKA PRELOMA ALI PRAG DONOSNOSTI
(RENTABILNOSTI) POSLOVANJA

Za uspešnost poslovanja pa niso pomembni samo stroški
poslovanja, ampak tudi kako uspešno podjetje prodaja
svoje izdelke in koliko pri tem zasluži. S prodajo izdelkov
podjetje ustvari prihodke, ki so zmnožek prodane
količine in prodajne cene.

S prihodki mora podjetje pokriti vse stroške
poslovanja in če kaj ostane, ima podjetje pozitiven
poslovni izid – dobiček.
TOČKA PRELOMA ALI PRAG DONOSNOSTI
(RENTABILNOSTI) POSLOVANJA

S pomočjo analize stalnih in spremenljivih stroškov
lahko ugotovimo, koliko izdelkov moramo narediti in
tudi prodati, da bomo dosegli dobiček. Odgovor tiči
predvsem v stalnih stroških. Če so ti visoki, je
potrebno veliko enot izdelka, da pokrijemo vse
stroške.

Pravimo, da je ta količina točka preloma oz. prag
donosnosti poslovanja (QPD), saj s prestopom tega
praga, vstopimo v take pogoje poslovanja, ki
omogočajo doseganje dobička.
POMNI
V točki preloma s prihodki pokrijemo vse
stroške.
122
TOČKA PRELOMA ALI PRAG DONOSNOSTI
(RENTABILNOSTI) POSLOVANJA

FS
QPD= ------------PC – VS
FS – fiksni stroški
PC – cena
VS – variabilni stroški
PRIMER

V podjetju X d.o.o. pečejo kolačke iz bele moke in kakava.
Na proizvodnjo kolačev odpade 1.200 € stalnih stroškov na
mesec. Za vsak kolač porabijo 0,70 € spremenljivih
stroškov. Kolače pa prodajo po 1,40 €. Koliko kolačev
morajo narediti in prodati na mesec, če želijo imeti dobiček?
FS = 1.200 €
VS = 0,7 €/ enoto
PC = 1,4 €
QPD = ?
FS
QPD=-------PC-VS
1.200
QPD=-------- =1.714 kolačev
1,4-0,7
124
STROŠKI
Stroški so odvisni od tehnologije,
ki določa porabo produkcijskih faktorjev
in od cene produkcijskih faktorjev.
125
AMORTIZACIJA

Strošek amortizacije je vrednostno izražena poraba
oz. izraba sredstva v določenem časovnem obdobju, ki
je izračunana na podlagi predpostavke o dolžini
časovnega obdobja, v katerem bomo sredstvo uporabljali
(npr: pričakovana fizična izraba, pričakovano tehnično
staranje, pričakovano ekonomsko staranje, pričakovane
zakonske in druge omejitve uporabe, zaradi katerih bo
potreben hitrejši odpis), ter podatkov o nabavni
vrednosti in vseh ostalih stroških, potrebnih za njegovo
usposobitev.
126
AMORTIZACIJA
Zakaj potreba po amortizaciji?
Ker se delovna sredstva postopoma
obrabljajo!

Namen amortiziranja
Osnovni namen amortiziranja je zagotoviti
denarna sredstva za nabavo oz. zamenjavo
delovnih sredstev v enakem obsegu.

127
PREDMET AMORTIZIRANJA


-
Amortiziramo vsa opredmetena osnovna
sredstva in neopredmetena dolgoročna
sredstva.
Kaj ne amortiziramo:
zemljišča in druga naravna bogastva,
osnovna sredstva v izgradnji,
sredstva podjetij v stečajnem postopku,
druga sredstva, ki nimajo časovne omejitve
porabe, umetnine...
128
OSNOVNI POJMI





Metoda amortiziranja je način razporejanja stroškov
delovnega sredstva na poslovne učinke v celotni dobi
koristnosti.
Amortizacijska osnova (O) je vrednost delovnega
sredstva, ki ga moramo amortizirati.
Doba koristnosti (N) je ocenjen čas uporabe delovnega
sredstva.
Znesek amortizacije (Am) je nabavna vrednost sredstva
pomnožena z letno amortizacijsko stopnjo.
Preostala vrednost je enaka vrednosti, po kateri lahko
prodamo delovno sredstvo na trgu po preteku dobe
koristnosti.
129
METODE AMORTIZIRANJA

Metodo amortiziranja izberemo glede na
predpostavko, kako neko DS izgublja vrednost v
času ali z intenzivnostjo uporabe oz. jo prenaša
na poslovne učinke.
Tri skupine metod amortiziranja:
1. Metode časovnega amortiziranja
2. Metode funkcionalnega amortiziranja
3. Kombinirane metode amortiziranja

130
LINEARNA METODA ALI METODA
ENAKIH LETNIH ZNESKOV
Metoda temelji na predpostavki, da delovno
sredstvo znotraj svoje dobe koristnosti
enakomerno prenaša svojo vrednost na
poslovne učinke. Strošek amortizacije je
zato vsako leto dobe koristnosti enak.
131
PRIMER

Podjetje je po opravljenih raziskavah, za katere
so plačali 5.000 EUR, kupilo nove proizvodne
stroje v vrednosti 50.000 EUR. Stroški transporta
so znašali 8.000 EUR, montaža strojev pa
dodatnih 2.000 EUR. V podjetju so predvideli, da
bo doba koristnosti proizvodnih strojev 5 let,
uporabili pa bodo linearno metodo amortiziranja.
Izračunajte letne zneske amortizacije.
132
REŠITEV:
Amort. osnova (O) = 50.000 € + 8.000 € + 2.000 €
= 60.000 €
amort. osnova (O)
Letni znesek amort. (Am) =---------------------------ocenjena doba koristnostnosti (n)
60.000 EUR
=----------------------= 12.000 EUR
(n)=5 let
133
ALI
100%
 Amortizacijska stopnja (s) =----------=20%
5
 Am = O * s = 60.000 EUR * 20% =
=12.000 EUR
134
SPLOŠNA PRAVILA PRI
AMORTIZIRANJU

Podjetja se samo odloči za metodo amortiziranja in jo
mora dosledno uporabljati.

Amortizacijske stopnje za obračunavanje amortizacije v
poslovnih knjigah niso predpisane, so pa predpisane pri
poročanju za davčne namene.

Amortizacija se obračunava za vsako delovno sredstvo
posebej, skupinsko se obračunava le drobni inventar.

Amortiziranje se začne prvi dan naslednjega meseca po
tem, ko se je začelo delovno sredstvo uporabljati.
135
KALKULACIJA - IZRAČUN LASTNE
(STROŠKOVNE) CENE
Kalkulacija je računski postopek, ki nam omogoča
ugotoviti ceno posameznega proizvoda ali storitve =
izračun lastne (stroškovne) cene.

Kalkulacija nam omogoča:
- ugotavljanje lastne cene (LC) proizvodov, ki je osnova za
oblikovanje prodajnih cen
- ugotavljanje finančnega rezultata določene proizvodnje,
- primerjavo stroškov ter je pomembna z vidika planiranja
in nadzora stroškov ter poslovnega izida,
- oblikovati tehnološke in delovne normative ter pomaga
pri izbiri med različnimi možnimi poslovnimi odločitvami. 136

Struktura prodajne cene
1. Neposredni materialni stroški (predmeti dela- izdelavni
materiali)
2. Neposredni stroški dela (osebni dohodki delavcev)
3. Neposredna amortizacija________________________
= SKUPNI NEPOSREDNI STROŠKI
+
4. Posredni stroški izdelave (obratna režija)
5. Posredni stroški nabave, uprave in prodaje__________
= LASTNA CENA
+
6. Dobiček na enoto______________________________
= PRODAJNA CENA
+
7. DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV)______________
= PRODAJNA CENA Z DAVKOM NA DODANO VREDNOST
137
TRG IN KONKURENCA

Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in
povpraševalci, da po določeni ceni prodajo
oziroma kupijo določeno količino blaga,
proizvodov in storitev.

Trgi niso samo tržnice, Ti se lahko vzpostavljajo
po telefonu, telefaksu, elektronski pošti,
internetu.
138
TRG IN KONKURENCA

Prodajo in nakup je mogoče opraviti le, če se
prodajalci in kupci sporazumejo o ceni in količini
blaga.

Cena se oblikuje na podlagi ponudbe in
povpraševanja in je rezultat konkurence med
ponudniki in med kupci.

Njihove odločitve so prostovoljne in samostojne,
brez kakršnihkoli zunanjih pritiskov.
139
POVPRAŠEVANJE

Povpraševanje po neki dobrini, kaže
kakšne količine dobrine so kupci
pripravljeni kupiti ob določeni ravni cen v
določenem časovnem obdobju.

Na odločitve kupca pri nakupu vplivajo:
-
cena dobrine,
subjektivni dejavniki,
učinek realnega dohodka,
učinek substitucije.
140
KRIVULJA POVPRAŠEVANJA
CENA 10
8
6
4
2
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
KOLIČINA
141
PONUDBA
Vsa podjetja, posamezniki in drugi ekonomski
subjekti, ki ponujajo določen proizvod ali storitev
na trgu po različnih cenah, sestavljajo tržno
ponudbo.
 Ponudniki blaga so lahko proizvajalci, trgovci in
drugi posredniki. Če je na trgu en sam ponudnik,
ki prodaja določeno vrsto in količino blaga po
neki ceni govorimo o individualni ponudbi. Vsota
individualnih ponudb tega blaga po različnih
cenah pa predstavlja tržno ponudbo.

142
PONUDBA

Značilnost tržne ponudbe je v tem, da so
prodajalci pripravljeni ponuditi trgu več
blaga ali storitev, če se jim cena poveča in
obratno, če se zniža, so pri ostalih
nespremenjenih okoliščinah pripravljeni
ponuditi trgu manjše količine blaga.
143
KRIVULJA PONUDBE
CENA 10
8
6
4
2
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 KOLIČINA
144
KONKURENCA

Konkurenca zagotavlja učinkovitost uporabo relativno
redkih dobrin.

Konkurenca ja lahko cenovna ali necenovna.

Odvisna je od števila kupcev in prodajalcev, raznolikosti
blaga, možnosti vstopa novih ponudnikov in racionalnosti
tržnih osebkov. Na popolno konkurenčnem trgu je zelo
močna cenovna konkurenca, ki se vsak hip lahko še
zaostri zaradi vstopa novih podjetij.
145
KONKURENCA
Na stopnjo konkurence vpliva:
 število kupcev in prodajalcev,
 istovrstno ali raznoliko blago,
 preseljevanje proizvodnih dejavnikov,
 obveščenost kupcev in prodajalcev.
146
NEPOPOLNA KONKURENCA
POPOLNA
KONKURENCA
Monopolistična
konkurenca
Oligopol
Čisti
monopol
147
VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
Kaj je ekonomija in opredelite pojem ekonomski problem!
Katere dobrine so proste in katere ekonomske?
Opredelite pojem relativna redkost dobrin in jo prikažite s sliko!
Opredelite pojem reprodukcijski proces in naštejete katere so
bistvene sestavine gospodarjenje!
Katera so tri temeljna ekonomska vprašanja in kaj pomenijo?
Opišite in narišite ekonomski križni tok!
Zakaj moramo v ekonomski krožni tok vključiti še finančni trg in trg
kapitalnih dobrin in narišite shemo!
Opišite ekonomske potrebe in katere vrste potreb razlikujemo?
Kaj so dobrine in kako jih razvrstimo?
V čem je razlika med pojmi dobrina, proizvod in blago?
Kaj pomeni koristnost dobrine?
148
Navedite in temeljite zakon padajoče mejne koristi!
VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
Opišite premico cene in jo ponazorite z grafom!
Pojasnite različne možne premike premice cene!
Kaj je proizvodnja in kaj vlagamo vanjo, da dobimo proizvode?
Naštejete faze gospodarskega procesa in jih pojasnite!
Opredelite proizvodne dejavnike (Marx)!
Opredelite pojem kapital in akumulacija kapitala!
Kateri so glavni cilji podjetja in opišite vsaj tri vrste podjetij v
sodobnem tržnem gospodarstvu?
Naštejte in opišite merila uspešnosti poslovanja podjetja?
Kaj je vsebina transformacijske krivulje. Pojasnite zakaj je padajoča
krivulja in zakaj je konkavna krivulja.
Opredelite kaj so stroški!
Kateri so fiksni in kateri variabilni stroški?
Kaj je amortizacija?
Kaj je kalkulacija in kaj nam kalkulacija omogoča?
149
Opredelite pojem trg, povpraševanje in ponudba (graf)
Hvala in veliko uspeha na izpitu!
150