Transcript 05_primarna_sekundar..

PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI
Podatke zbira Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost.
Podatki so iz dokumenta Letni Energetski Pregled (LEP) za leto 2006.
LEP je namenjen spremljanju izvajanja energetske politike v Sloveniji.
Cilji so opredeljeni v Nacionalnem energetskem programu.
Nacionalni energetski program je v soglasju z Zeleno knjigo EU.
Cilji:
Konkurenčnost energetskih podjetij, gospodarstva in države.
Zanesljivost pri zagotavljanju energetskih storitev.
Trajnostni razvoj energetike in zmanjšanje vplivov na okolje.
Prof.dr. Božidar Šarler
2007/2008
ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA
V SLOVENIJI
ENERGETSKA BILANCA IN GLAVNI KAZALCI, LETO 2006
1. Skupna oskrba z energijo je v letu 2006 znašala 7,32 Mtoe oziroma
306 PJ in je bila za 0,2 % višja kot v letu 2005. Od leta 2000 se je skupna
oskrba z energijo v povprečju povečevala za 2,4 %.
2. Proizvodnja primarne energije je bila v letu 2006 3,45 Mtoe oziroma
1,4 % manj kot v letu 2005. Rezultat je posledica manjše rabe biomase, manjše
proizvodnje jedrske energije (remont jedrske elektrarne), boljših hidroloških
dejavnikov in večje rabe domačega premoga.
3. Struktura oskrbe na ravni primarne energije:
Nafta in derivati
34,4 %
Trdna goriva
21,4 %
Jedrska energija
19,8 %
Zemeljski plin
13,7 %
Obnovljivi viri in odpadki
10,7 %
Prof.dr. Božidar Šarler
2007/2008
ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA
V SLOVENIJI
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI
4. Rast rabe končne energije:
Letna rast rabe končne energije je 1,5 %,
kar je manj kot v obdobju 6 let od leta 2000, ki je 2 %
5. Struktura rabe končne energije:
Tekoča goriva
48,8 %
Električna energija 22,6 %
Zemeljski plin
14,6 %
Obnovljivi viri
8,7 %
Daljinska toplota
3,8 %
Premog
1,6 %
Prof.dr. Božidar Šarler
2007/2008
ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA
V SLOVENIJI
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI
6. Sektorska razdelitev končne rabe energije:
Industrija
35 %
Promet
33 %
Široka raba in gospodinjstva 32 %
7. Značilnosti oskrbe in porabe glede na obdobje 2000-2006:
Raba primarne enegije na prebivalca v letu 2006 zmanjšana za 0,2 %.
Povprečna letna rast 2000-2006 2,2 %.
Raba končne energije na prebivalca v letu 2006 povečana za 1,1 %.
Povporečna letna rast 2000-2006 1,8 %.
Proizvodnja el. energije na prebivalca manjša za 0,4 %.
Povprečna letna rast 2000-2006 1,6 %.
Povprečna letna rast porabe el. energije v letu 2006 3,4 %.
Povprečna letna rast 2000-2006 3,8 %.
Trendi niso po pričakovanjih energetske politike.
Prof.dr. Božidar Šarler
2007/2008
ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA
V SLOVENIJI
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI
KONKURENČNOST
8. Ključni razvojni izziv slovenske energetike ostaja velika energetska
Intenzivnost (veliko energije na malo družbenega bruto proizvoda).
Energetska intenzivnost se izboljšuje, napredek v letu 2006 je boljši kot v
obdobju 2000-2006.
9. Energetska intenzivnost porabe primarne energije v letu 2006 je
boljša za 5,3 %.
Povprečno letno izboljšanje v letih 2000-2006 je 1,5 %.
Intenzivnost porabe končne energije je boljša za 4,0 %.
Povprečno letno izboljšanje v letih 2000-2006 je 1,9 %.
10. Energetska učinkovitost v Sloveniji zaostaja za EU-25.
Cilj Zelene knjige EU je letno izboljšanje intenzivnosti porabe primarne energije
za 1,8 %.
Prof.dr. Božidar Šarler
2007/2008
ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA
V SLOVENIJI
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI
11. Sektorska poraba:
V prometu narašča poraba energije hitreje kot rast dodane vrednosti.
Pozitiven trend se kaže v široki rabi (gospodinjstva in storitve).
Energetska učinkovitost se je izboljšala v vseh štirih energetsko najbolj
intenzivnih panogah predelovalnih dejavnosti:
- proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov
- proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov
- proizvodnja vlaknin, papirja, založništvo in tiskarstvo
- proizvodnja električne in optične opreme
12. Visoka rast porabe električne energije se nadaljuje
3,3 %, povprečje rasti 2000-2006 3,8 %.
13. Možnost izbire dobavitelja v letu 2006 ima 12,5 % vseh odjemalcev
(v letu 2005 11,5 %) oziroma 75 % porabljene električne energije.
Stopnja odprtosti trga za zemeljski plin je 90 % vseh odjemalcev.
Prof.dr. Božidar Šarler
2007/2008
ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA
V SLOVENIJI
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI
14. Velika koncentracija dobaviteljev. Majhno število z velikimi tržnimi deleži.
15. Ločevanje sistemskih operaterjev distribucije zemeljskega plina in električne
energije od dobaviteljev.
16. Trgovanje z električno energijo na prostem trgu 0,009 % celotne slovenske
porabe energije.
17. Cene električne energije:
Cene se realno zvišajo za industrijske porabnike od 9,2 do 19,8 %.
Cene so realno enake za gospodinjstva od - 2,8 do 2,2 %.
Glede na povprečje v EU so cene za gospodinjstva nižje za 28 %.
Glede na kupno moč cene višje za 3 %.
Prof.dr. Božidar Šarler
2007/2008
ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA
V SLOVENIJI
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI
18. Cene zemeljskega plina.
Cene se realno zvišajo za industrijske porabnike od 0,2 do 0,5 %.
Cene so realno višje za gospodinjstva od 0,7 do 5,3 %.
Glede na kupno moč so cene za gospodinjstva višje za 37 % glede na
povprečje EU-25.
19. Davki. Davki na energijo se od leta 2000 realno povečujejo. Za zemeljski plin
za gospodinjstva so davki v letu 2006 60 % višji kot leta 2000, za industrijske
porabnike pa 37 %. Davki na tekoča goriva so leta 2006 večji za 26 % glede na davke
leta 2000. Še vedno so davki nižji kot v EU-25.
20. Zunanji stroški proizvodnje električne energije. Nastanejo zaradi vpliva
električne energije na okolje. V Sloveniji nastajajo predvsem zaradi premoga.
Se realno zmanjšujejo. V letu 2006 ocenjujemo te stroške od 3,5 do 9,9 Cent €/kWh.
21. Subvencije v energetiki. Se zmanjšujejo. Subvencije za OVE in URE so samo
10 % predvidenih.
Prof.dr. Božidar Šarler
2007/2008
ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA
V SLOVENIJI
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI
Zunanji stroški proizvodnje električne energije v Sloveniji (stalne cene 2000)
Cent €/kWh
V EU-25 1,8 – 6,0 cent €/kWh
V SI
Prof.dr. Božidar Šarler
2007/2008
ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA
V SLOVENIJI
3,5 – 9,9 cent €/kWh
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI
Hydro: hidroelektrarne
Thermal: termoelektrarne
Nuclear: jedrske elektrarne
Proizvodnja električne energije v Sloveniji, oktober 2008.
Vir: statistični urad Slovenije. Skupaj 1239 GWh.
Prof.dr. Božidar Šarler
2007/2008
ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA
V SLOVENIJI
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI
ZANESLJIVOST ENERGETSKE OSKRBE
22. Odvisnost države od uvoza energije.
V letu 2006 smo uvozili 51,8 % vse potrebne energije. Malo bolje kot prejšnji leti
(52,2 % 2005 in 52,3 % 2004). Nihanja so predvsem zaradi hidroloških razmer.
V EU-25 je bilo to v letu 2004 50,2 %.
23. Struktura uvoza energije. V celoti uvažamo tekoča goriva, več kot 99 %
plinastih, 21 % trdnih goriv. V prometu 99 %, pri toploti za ogrevanje 69,4 %
v predelovalnih dejavnostih 58,7 %.
Prof.dr. Božidar Šarler
2007/2008
ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA
V SLOVENIJI
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI
24. Odvisnost od uvoza pri domači proizvodnji električne energije. Slovenija
je neto uvoznica 20 % električne energije (upoštevano je, da polovica proizvodnje
NE Krško pripada Hrvaški).
25. Stroški uvoza električne energije in goriv. Stroški večji za 21,1 % kot
v letu 2005. Predstavljajo 17,7 % celotnega uvoza Slovenije in 6,7 % bruto
domačega proizvoda.
26. Zadostnost kapacitet. Ni dosežena. Uvoz v povprečju preko 750 MW.
Prof.dr. Božidar Šarler
2007/2008
ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA
V SLOVENIJI
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI
27. Kakovost električne energije. Skupno število pritožb v letu 2006 znaša
449 in je podobno kot v letu 2005. Povprečni izpad med 95 in 119 minutami na leto.
Zanesljivost 99,98 %. Primerljivo z EU-25.
28. Rezerve naftnih derivatov. Zadoščajo za nekaj več kot 90 dnevno porabo.
V Sloveniji je uskladiščenih 71 % rezerv, v Italiji 3 % in v Nemčiji 26 %.
S tem Slovenija izpolnjuje direktive EU.
Prof.dr. Božidar Šarler
2007/2008
ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA
V SLOVENIJI
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI
TRAJNOSTNI RAZVOJ ENERGETIKE
29. Raba končne energije. Nadaljuje večletni trend naraščanja. Trendi ne
kažejo doseganja planov učinkovite rabe energije.
Obseg je le 3,8 % načrtovanega obsega.
30. Program učinkovite rabe energije. Glede na Resolucijo o
nacionalnem energetskem programu Slovenija dosega le 5,5 %
zastavljenih ciljev za leto 2006 in 6,7 % povprečnega letnega prihranka
končne energije v letu 2006glede na direktivo 2006/32/ES.
31. Obseg državnih programov za učinkovito rabo energije.
Se od leta 2001, ko je bil vpeljan, realno znižuje. Tudi v obdobju 2007-2009 se
ta sredstva realno znižujejo.
32. Aktivnosti Ekološkega sklada RS. V letu 2006 povečanje aktivnosti.
Dodatka za spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov še ni.
Prof.dr. Božidar Šarler
2007/2008
ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA
V SLOVENIJI
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI
33. Kritična področja: Rast porabe električne energije, rast emisije
toplogrednih plinov iz prometa.
34. Delež električne energije iz obnovljivih virov energije. Se zmanjšuje.
Leta 2006 znaša 24,4 % kar je za 0,2 % več kot leta 2005 vendar kar
7,3 % manj kot leta 2000.
35. Delež obnovljivih virov v primarni bilanci. Se zanjšuje.
Znaša 10,5 % v letu 2006.
To je 0,1 % manj kot leta 2005 in 1,4 % manj kot leta 2000.
Cilj za leto 2010 je 12 %.
Ključ za zmanjšanje je nezadostna rast OVE glede na fosilna goriva (FG).
Prof.dr. Božidar Šarler
2007/2008
ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA
V SLOVENIJI
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI
36. Soproizvodnja toplotne in električne energije.
Se povečuje. V letu 2006 je znašala 1123 GWh.
Cilj za leto 2010 je 1600 GWh.
Prof.dr. Božidar Šarler
2007/2008
ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA
V SLOVENIJI
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI
OKOLJSKI VIDIKI
37. Emisije toplogrednih plinov. Od začetka leta 2005 (ciljne emisije) se
povečajo za 0,7 % v 2005 in 1,9 % v 2006 (skupaj 2,6 %)
Emisije iz prometa se od leta 2000 do 2006 povečajo za 26 %.
Zlasti problematično!
38. Primerjava dejanskih emisij in podeljenih kuponov:
2005 presežek kuponov. 2006 primanjkljaj kuponov.
Minimalni presežek za leti 2005 + 2006 skupaj.
39. Emisije žveplovega dioksida:
Zgorevanje goriv v termoenergetskih objektih je največji vir. 23 % znižanje
med leti 2005 in 2004.
40. Emisije dušikovih oksidov:
Presegajo ciljne vrednosti za leto 2010 za 12,7 let.
Zaradi večjih emisij v prometu in večjih emisij v industriji.
Ukrepi: Uvajanje novih bolj ekoloških vozil.
Izvajanje ukrepov na kurilnih napravah.
Tehnološka prenova sektorja proizvodne električne energije in toplote.
Prof.dr. Božidar Šarler
2007/2008
ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA
V SLOVENIJI
Enota
2000
2005
2006
2007
07/06 (%)
Domača proizvodnja
1000 toe
3.122
3.495
3.446
3.455
+0,3
Oskrba z energijo
1000 toe
6.360
7.307
7.318
7.336
+0,2
Končna poraba
1000 toe
4.600
5.182
5.232
5.191
-0,8
Energetska odvisnost
%
50,9
52,6
52,0
52,7
+0,7
Energetska učinkovitost
%
72,3
70,9
71,5
70,8
-0,7
Energetska intenzivnost - Oskrba z energijo/BDP
toe/mio EUR 2000
309
336
318
301
-5,5
Energetska intenzivnost - Končna poraba/BDP
toe/mio EUR 2000
253
238
227
213
-6,5
518
591
578
546
-5,4
Energetski kazalniki, Slovenija 2000 - 2007
MWh/mio EUR
Poraba el. en. / BDP
2000
Oskrba z energijo na prebivalca
toe/preb.
3,23
3,647
3,640
3,621
-0,5
Končna poraba na prebivalca
toe/preb.
2,335
2,587
2,602
2,562
-1,5
Poraba el. en. na prebivalca
kWh/preb.
5.413
6.425
6.615
6.584
-0,5
Delež proizvodnje električne energije iz
obnovljivih virov v celotni proizvodnji električne
energije
%
28,6
23,7
24,5
22,5
-2,0
Delež električne energije iz obnovljivih virov v bruto
porabi električne energije
%
31,7
24,2
24,4
22,1
-2,3
Vsebnost ogljika v oskrbi z energijo
t/toe
2,4
2,3
2,3
n.a.
Prof.dr. Božidar Šarler
2007/2008
ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE
PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=1888
V SLOVENIJI