Transcript prosojnice 3. predavanje OKU

Oprema v kuhinji
Vsem hladilnim in zamrzovalnim napravam
je skupno:
Oprema v kuhinji

Za pravilno hranjenje in zamrzovanje
moramo upoštevati naslednja pravila:
Oprema v kuhinji

Za pravilno hranjenje in zamrzovanje
moramo upoštevati naslednja pravila:
Oprema v kuhinji

Hladilne komore
Oprema v kuhinji

Hladilniki
Oprema v kuhinji

Zamrzovalniki
Oprema v kuhinji

Hlajene vitrine in pulti
Oprema v kuhinji

Stroji za sladoled in ledomat
Oprema v kuhinji

Naprava za vakuumsko pakiranje
Oprema v kuhinji
Oprema v kuhinji
Kuhinjski stroji za mehansko obdelavo živil:
Oprema v kuhinji

Mesoreznica
Oprema v kuhinji

Univerzalni kuter
Oprema v kuhinji

Univerzalni kuhinjski stroj
Oprema v kuhinji

Rezalnik zelenjave

Planetarni mešalnik
Tehnologija pripravljanja hrane
•
Pri tehnologiji pripravljanja hrane
spremljamo živila od surovine do končnega
izdelka – gotove jedi
Živila so pred pripravo obdelana po naslednjih
stopnjah:
Tehnologija pripravljanja hrane
•
Nemoten potek tehnologije pripravljanja
hrane pomeni,
•
mise en place
•
Zaposleni v mali kuhinji morajo...
Mehanske obdelave živil
•
Živilom moramo pred toplotno obdelavo dati
želeno obliko
•
To pomeni da očistimo...
•
Tako postane živilo....
Mehanske obdelave živil
•








Z mehansko obdelavo živil razumemo:
Čiščenje živil na suho
Čiščenje živil z vodo
Dresiranje
Gnetenje
Lupljenje
Miksanje
Mletje
Obrezovanje in luščenje
Mehanske obdelave živil






Pretlačevanje
Pretikanje
Rezanje
Ribanje
Sekljanje
Stepanje
Mehanske obdelave živil





Tolčenje
Trebljenje
Umešavanje
Valjanje
Žvrkljanje
Toplotna obdelava živil
•
So vsi tisti toplotni, mehanski in fizikalni
postopki, ki naredijo živila ....
•
Med toplotno obdelavo se živilom
razvijejo....
Osnovni postopki toplotne obdelave živil so:
Toplotna obdelava živil
•
Kuhanje v tekočini (vodi)
Toplotna obdelava živil
•
Kuhanje v vodi pod vreliščem (poširanje)
•
Kuhanje v vodni kopeli
Toplotna obdelava živil
•
Kuhanje v sopari
•
Kuhanje pod zvišanim tlakom
Toplotna obdelava živil
•

Dušenje
3 načini dušenja:
Toplotna obdelava živil

Pri rjavem dušenju

Pr svetlem dušenju

Prednosti dušenja so:
Toplotna obdelava živil

Pečenje


Poznamo naslednje načine pečenja:
Toplotna obdelava živil


Pečenje
CVRENJE
Toplotna obdelava živil

Cvrenje

Praženje

Poznamo 2 vrsti praženja
Toplotna obdelava živil
•
Toplotna obdelava z mikrovalovi
Dopolnitveni kuharski postopki

Bardiranje

Blanširanje

Bistrenje

Bridiranje
Dopolnitveni kuharski postopki
•
Cizeliranje
•
Dekoriranje
•
Filiranje
•
Flambiranje
•
Garniranje
Dopolnitveni kuharski postopki
•
Glaziranje
•
Kvašenje
•
Legiranje
•
•
Mariniranje
•
Paniranje
Dopolnitveni kuharski postopki
•
Pariranje
•
Piriranje
•
Sotiranje
•
Zgoščevanje ali vezanje jedi
Ravnanje s kuhano hrano
•
Jed je najbolj okusna takoj...
•
Nestrokovno ravnaje s kuhano hrano lahko zmanjša
njeno ...
•
Predolgo kuhanje pomeni...
•
S predolgim pogrevanjem jedi postanejo...
•
Jedi, ki jih pogrevamo, segrejemo tako...
•
Občutljivih jedi ne....
Mrzle jedi serviramo...
•
Delitev jedi na porcije
Pri porcioniranju moramo biti pozorni na:
Higieno
2. Normative
3. Temperaturo jedi
4. Videz jedi
1.
Pokvarljivost surovih živil in
kuhanih jedi
Pokvarljivost surovih živil in
kuhanih jedi
Kuharske recepture in normativi
•
Recept
•
Dober recept mora vsebovati:
Kuharske recepture in normativi
Kuhinjska kartoteka receptov
•
•
Je osnova za dobro gospodarjenje v kuhinji
Prednosti kuhinjske kartoteke so:
Kuhinjska kartoteka receptov
•
Pri sestavi kartoteke moramo za vsako jed
imeti osnovne podatke:
Normativi živil
•
Higiena v kuhinji
•
http://www.food.gov.uk/news/newsarchive/2012/may/food-hygienevideos
•
WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) je
leta 1990 izdala Osnovna (kuharska) pravila
za varno pripravo hrane:
Higiena v kuhinji
HACCP sistem
•
HACCP – Hazard Analysis and Critical
Control Points sistem – je preventivni
sistem zagotavljanja varnosti živil
HACCP sistem
•
V Sloveniji je HACCP obvezen za vse:
•
Uporaba HACCP sistema zahteva
multidisciplinarno delo strokovnjakov s
področja:
Načrtovanje prehrane
•
JEDILNI LIST
•
Jedilni list naj bi ustrezal še naslednjim
zahtevam:
Načrtovanje prehrane
Načrtovanje prehrane

V jedilnem listu naj bodo jedi razvrščene pregledno.
Najpogostejši je naslednji razpored:

Hladne začetne jedi
Juhe
Tople začetne jedi
Ribe in raki
Pripravljene jedi
Jedi po naročilu
Jedi z žara in ražnja
Priloge in prikuhe
Solate
Kompoti
Sladice
Siri
Sadje
sladoledi













Načrtovanje prehrane
V posameznih skupinah so jedi razvrščene v podskupine:
Hladne začetne jedi:
•
Mesni jedi
•
Ribe, raki
•
Jajčne jedi
•
Zelenjavne jedi
•
Ostalo
Juhe
•
Čiste juhe
•
Goste ali vezane juhe
•
Narodne juhe
•
Hladne juhe (sadne, zelenjavne, mlečne)

Načrtovanje prehrane
Tople začetne jedi:
•
Jajčne jedi
•
Testenine in jedi iz raznih vrst testa
•
Zelenjavne jedi
•
Jedi iz drobovine
•
Razni narastki in pudingi
Ribe:
•
•
•
•
•
•
•
•
Sladkovodne
Morske (plava, bela)
Raki (potočni, morski)
Glavonožci
Školjke
Želve
Žabe
polži
Načrtovanje prehrane
Pripravljene jedi:
Jedi po naročilu:
Jedi iz žara in ražnja :
Priloge in prikuhe:
Načrtovanje prehrane
Solate:
Kompoti:
Sladice:
Načrtovanje prehrane
Siri:
Sadje:
Sladoledi:
Načrtovanje prehrane

Jedilni list lahko sestavimo za:
Menu





1.
2.
3.
Je vnaprej izbrana skupina jedi in pijač za vnaprej določen obrok in vnaprej
določeno ceno
Mora biti prilagojen prehransko-fiziološkim potrebam gosta – upoštevati
njegovo starost, zdravstveno stanje, delo, prehrambene navade in želje
Načrtuje se jih vsaj za en teden vnaprej, saj s tem omogočamo ustrezno
nabavo živil, premišljeno razporeditev dela v kuhinji in racionalno
izkoriščanje razpoložljivih živil
Z dobro organiziranim delom lažje dosežemo, da so jedi kuhane in
pripravljene za delitev točno ob času
Po namenu razlikujemo:
Dnevni menu
Specialni menu
Svečani menu
Menu









Dnevni menu je enostaven in je sestavni del ponudbe na jedilnih listih
restavracij, kjer je več penzionskih gostov. Kadar je namenjen prehodnim
gostom, mora biti poleg navedena tudi cena
Specialni menu sestavimo samo v določenih primerih. Izbira jedi je
odvisna od specializiranosti gostinskega obrata (narodne, lovske, ribje in
druge specialitete). Svečani ali klasični menu je sestavljen iz 14 hodov.
Danes ga v praksi ne sestavljamo, je pa osnova za sestavljanje menuja za
posebne priložnosti. Zaradi spremenjenih prehranskih navad, naj menu
ne bi imel več kot 5 hodov brez kave, npr:
Hladna začetna jed in juha
Ali
Juha in topla začetna jed
Riba
Sorbet
Glavna mesna jed s prilogo in solato
Sladica ali desert
Menu

•
•
•
•
•
•
•
Pri sestavljanju menuja upoštevamo naslednje:
Menu mora biti prilagojen prehrambenim navadam gostov
Vrstni red jedi mora biti postavljen pravilno
Vedeti je treba za kakšno število gostov se bo pripravljal menu
Vedeti je potrebno kakšna je plačilna zmogljivost naročnika
Poznati je treba tehnično opremljenost gostinskega obrata
Poznati je treba strokovno usposobljenost kuharskega in strežnega osebja
pri sestavljanju menuja za večje število gostov se je treba izogibati jedem,
ki se morajo pripravljati sproti
Menu

•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Poleg navedenega moramo upoštevati še naslednja pravila:
V menuju se ne smejo jedi ponavljati ne po vrstah živil in ne po načinu
priprave
Vse jedi morajo biti barvno usklajene in pestre
Jedi v menuju morajo biti različne in hkrati sestavljati harmonično celoto
Jedi naj z okusom in zgledom ter vonjem privlačijo gosta
Upoštevati je treba letni čas in uporabljati živila, ko so najboljše kakovosti
Živila morajo biti dovolj hranljiva in prehransko uravnotežena
Menu mora zadoščati energijsko in količinsko
Paziti moramo na strukturo gostov (otroci, športniki, starejši, vegetarijanci,
različne veroizpovedi ipd.)
Če so v menuju teže prebavljive jedi, jih uvrstimo med prve hode
K mesnim jedem je treba izbrati prave priloge
Menu
•
•
Ko sestavljamo menuje za svečane priložnosti, v menu najprej uvrstimo
jedi iz svetlih vrst mesa (ribe, perutnina), nato jedi iz temnejših vrst mesa
(govedina, divjačina)
Pri sestavi banketnih menujev, ki so sestavljeni iz več hodov, je treba
zmanjšati porcije v hodu, tako da ga gost zaužije in poizkusi vse jedi
Redni obroki
V gostinski ponudbi so v navadi trije dnevni obroki: zajtrk, kosilo in večerja
•
Če ponujaš vse tri obroke skupaj s prenočitvijo govorimo o polnem
penzionu
•
Če ponudimo s prenočitvijo samo zajtrk in večerjo pa je to polpenzion
•
V garni hotelu gostje dobijo samo zajtrk
•
Kot vmesni in dopolnilni obrok lahko nudimo dopoldansko in popoldansko
malico
•
Malico nudijo tudi v obratih družbene prehrane kot obrok med delom
Zajtrk
•
Je prvi redni dnevni obrok, ki organizem oskrbi z vsemi snovmi, ki so
telesu potrebne za dnevne napore
•
Serviramo ga v odvisnosti od lokacije in hišnega reda gostinskega obrata
največkrat od 7:00 do 10:00 uro
•
V mnogih državah je zajtrk eden od glavnih oborkov, pri nas pa mu še
vedno posvečamo premalo pozornosti
•
Redni obroki
Zajtrke delimo na:
•
Navadni zajtrk
•
Popolni zajtrk
•
Dunajski zajtrk
•
Angleški zajtrk
•
Ameriški zajtrk
•
Mednarodni zajtrk
•
Samopostrežni zajtrk
Navadni zajtrk

Sestavljen je iz ene izmed toplih pijač in peciva

Od napitkov nudimo npr. kavo, čaj, kakav, čokolado, mleko in instant
napitke

Od peciva strežemo: žemlje, bombice, rogljičke in razne vrste kruha

Dodamo še maslo, marmelado, džem in med

Živila so lahko pripravljena porcijsko ali vnaprej pakirana (maslo,
marmelada, med, sladkor, smetana)
Redni obroki
Popolni zajtrk

Sestavljen je tako kot navadni zajtrk. Poleg tega vsebuje vsaj dva namaza
in sadni sok
Dunajski zajtrk

Od popolnega zajtrka se razlikuje samo po tem, da ga dopolnimo z mehko
kuhanim jajcem
Angleški zajtrk

Je nekoliko bolj obilen zajtrk, ki vsebuje jajčne jedi, pečeno slanino,
opečen paradižnik, toast, ovseno kašo, kosmiče, mlečni zdrob, sadne in
zelenjavne sokove ter kompote
Ameriški zajtrk

Podoben je angleškemu. Američani najprej popijejo sadni ali paradižnikov
sok in pojedo nekaj sadja. Temu sledijo topli napitki, kosmiči z mlekom ali
smetano, jajčne jedi, suhomesnati izdelki in obvezni toast.
Redni obroki
Mednarodni zajtrk

To je kombinacija angleškega in ameriškega zajtrka. Poleg že navedenih,
gost lahko zahteva še dodatne jedi.
Samopostrežni zajtrk

Ta oblika zajtrka se vse bolj uveljavlja zaradi številnih prednosti:

Postrežemo lahko več gostov hkrati

Ponudba je raznovrstna

Gostje si jedi izbirajo po potrebi in želji

Skrajša se čakalna doba

Potrebujemo manj strežnega osebja

Zaposlimo lahko priučeno osebje in učence

V času zajtrka je kuhinja manj obremenjena

Zmanjša se postrežba v sobah
Redni obroki
Poleg prednosti pa ima bifejski zajtrk tudi nekaj pomanjkljivosti:

Večja poraba jedilnega in servirnega pribora

Večja poraba jedi (gostje pojejo več, kar zmanjša opoldansko prodajo)

V kuhinji in strežbi je potrebno več pripravljalnega časa pred zajtrkom
•
Ponudba je odvisna od kategorije gostinskega obrata in od cene storitve.
Jedi in pijače so razstavljene na bifejski mizi. Nekatere jedi morajo biti v
termos posodah in namiznih bainmarie posodah. Tople napitke lahko
streže strežno osebje ob mizah. Prazne pladnje in vrče je treba odnesti in
jih pravočasno nadomestiti s polnimi.
Redni obroki
Kosilo

je naš glavni po sestavi pa tudi najmočnejši dnevni obrok

Strežemo ga med 12:00 in 15:00 uro

Kosilo je sestavljeno vnaprej, rečemo menu, lahko pa si ga gost sestavi
sam po svojem okusu po jedilnem listu

Sestava menuja je odvisna od vrste gostinskega obrata, cene, letnega
časa, spola in starosti gostov

V Sloveniji je kosilo največkrat sestavljeno iz juhe, glavne jedi s prikuhi in
prilogo, solate in sladice

Št. ponujenih menujev je odvisno od kategorije gostinskega obrata

Ponekod so dodani jedilniki za dietno in druge vrste prehrane
•
V svetu je uveljavljen tudi izraz lunch tj. obrok za zaposlene, ki delajo med
9:00 in 17:00 uro. Sestavljen je iz jedi, ki zahtevajo krajši čas priprave, so
lahko prebavljive in ne preveč nasitne, saj bi to zmanjšalo sposobnost
zaposlenih za delo
Redni obroki
Večerja

je zadnji dnevni obrok, ki ga običajno strežemo med 18:00 in 22:00 uro

Sestavljen mora biti iz lahko prebavljivih jedi

Sestavljena je iz hladne predjedi, juhe, tople predjedi, glavne jedi s prilogo
in prikuho, solate in sladice

Sladica se lahko nadomesti s sirom, jogurtom ali sadjem

Za večerjo nikoli ne serviramo istih jedi kot za kosilo
•
Souper je pozna večerja, ki jo ponudimo po 22:00 uri. Sestavljajo jo lahko
prebavljive jedi. Poslužujemo se je predvsem po obiskih raznih predstav in
prireditev v poznih večernih urah.
Izredni obroki




1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Je obrok, ki ga gostinski obrat organizira po naročilu ob posebnih
priložnostih ali pa na lastno pobudo
Imena izrednih obrokov so odvisna od priložnosti, za katere jih
organiziramo
Od priložnosti je tudi odvisno ali je obrok samo izreden ali je hkrati tudi
svečan
K izrednim obrokom štejemo:
Banket
Bife
Party
Brunch
Piknik
Catering
Lunch pakate
brunch
Izredni obroki
Banket

Ali slavnostni obrok pripravljamo za posebne priložnosti: ob družinskih
praznikih, ob obletnicah, praznovanjih podjetij, ob konferencah, po
zaključku pomembnih dogodkov itd.

Glavna značilnost je, da na njem svečano strežemo svečani menu

Največkrat pripravljamo zahtevnejše, lahko prebavljive jedi v 6 -8 hodih

Čim večje je število udeležencev, tem zahtevnejša je sestava menuja
Izredni obroki
Ko organiziramo banket , moramo upoštevati sledeče:
1.
Naročnika banketa
2.
Namen banketa
3.
Sestavo in število gostov
4.
Prostor, kjer bomo stregli
5.
Datum in uro
6.
Obliko mize in sedežni red
7.
Dekoracijo mize
8.
Vrstni red jedi
9.
Izbor pijač
10. Animacijo
11. ceno

Izredni obroki









Banket
Menuje za različne priložnosti pripravimo vnaprej – pomembno za
naročnika in organizacijo dela v kuhinji
Jedi opišemo, določimo normative, izdelamo vzorčne krožnike in določimo
ceno
Naredimo fotografije jedi
Ključnega pomena je dobra koordinacija med kuhinjo in strežbo
Vsa dela morajo potekati čim bolj tekoče, neslišno in nemoteče za
goste banketa
Zaradi težav pri porcioniranju moramo izločiti jedi, ki se hitro shladijo in s
tem izgubijo konsistentnost (narastki, topli pudingi)
Zahtevane jedi pripravimo samo, če imamo na razpolago dovolj
usposobljeno strokovno osebje, kakovostna živila in ustrezno tehnično
opremo
Prilagoditi se je potrebno željam gostov in gostiteljev
Izredni obroki



Bife
Organiziramo ob priložnostih, ko je treba v kratkem času postreči veliko
število gostov
Lahko ga organiziramo v prostorih gostinskega obrata ali v prostorih
naročnika
Bife ima za gostinski obrat več prednosti:
1.
Kuhinja lahko pripravi hladne jedi deloma ali v celoti že en dan prej, kar
razbremenjuje osebje,
2.
Potrebno je manjše število strežnega osebja
3.
Gost lahko samostojno izbira jedi
4.
Osebje lahko gostu pomaga pri izbiri in razkosavanju
Izredni obroki

Bifeje lahko razdelimo ob upoštevanju več kriterijev
Glede na namen bifeja ločimo:
•
Slavnostni ali gala bife
•
Porabniški ali konzumni bife
•
Restavracijski bife
•
Naročen bife
Glede na način priprave ločimo:
•
Hladni bife
•
Hladno-topli bife
•
Sladki bife
•
Ribji bife
Glede na dostopnost bifeja ločimo:
•
Odprti bife
•
Zaprti bife
Izredni obroki
Hladni bife

Je vrhunska kulinarična storitev, kar se odraža tudi v višji ceni te storitve

Cene živil so višje, čas priprave je daljši,

Do izraza pridejo kuharji ki imajo smisel za pripravo dekorativnih plošč
Ko izbiramo jedi za hladni bife upoštevamo naslednji razpored:
•
•
Mali prigrizki
Cocktaili
Zvitki in pene
Hladne juhe
Ribe in mehkužci s prilogami
Mesne jedi in priloge
Solate
Sladice
Siri
Sadje
•
Vse vrste kruhkov in drugega kvašenega peciva
•
•
•
•
•
•
•
•
Izredni obroki












V tem vrstnem redu jih ponudimo
Bife naj bo postavljen tako da so gostje hitro postreženi
Pomemben je prostor za vse goste, za strežno osebje in kuharje
Poskrbeti je potrebno da je na voljo dovolj servirne posode, pribora,
kozarcev, perila in cvetličnih aranžmajev
Oblike in velikosti plošč morajo biti primerne za ustrezno število oseb
Plošče ne smejo biti preobložene, rob ne sme biti nikoli obložen
Vse kar nalagamo na plošče mora biti užitno, razen papirnatih čipk,
dekorativnih nabodalc in lupin mehkužcev
V sredino bifeja po navadi postavimo najlepšo ploščo, na vsako stran pa
mesne in ribje plošče z omakami, nato predjedi in solate
Siri, sadje in sladice so na koncu bifejske mize
Osnova za sestavo števila porcij je banketni menu
Od vsakega hoda se računa na osebo ena porcija
Vsega skupaj naj bo v menuju 60 -70 dag živil na osebo
Izredni obroki
Hladno topli bife

Posebnost da je na voljo poleg hladnih tudi tople jedi

Te morajo stati na posebnih grelnikih, ki so lahko v obliki stojal ali namizne
kuhalne naprave (namizni bain-marie)

Natančnih pravil o sestavi hladno toplega bifeja ni

Normativi živil so odvisni od namena za katerega se bife pripravlja

Praviloma so porcije manjše, da lahko gost konzumira več različnih jedi

V primerjavi s hladnim bifejem so živila cenejša, priprava enostavnejša,
končni učinek pa boljši, saj je ponudba raznolika
Odprti bife

Je na voljo vsem gostom,

jedi morajo biti naložene porcijsko

Gostje si izberejo določene jedi in jih plačajo na blagajni
Izredni obroki
Zaprti bife

Pripravljamo s posebnim namenom za določeno število in strukturo gostov

Naročnik in plačnik bifeja sta znana

Priprava in izvedba sta odvisni od zahtev naročnika
Izredni obroki
Party

Vrsta pogostitve, na kateri se povabljeni družijo, pogovarjajo in prosto
gibljejo v prostoru

Pogostokrat gre za prireditev poslovne narave

Gostje so postreženi stoje in niso vezani na strogo etiketo, prav tako ne na
čas prihoda in čas odhoda

Jedi in pijače streže strežno osebje od skupine do skupine

Vse jedi morajo biti pripravljene v velikosti grižljaja

Izbor jedi je skromnejši, poudarek je na drobnih dekoracijah

Nekatere jedi (mignoni) se strežejo v papirnatih kapsulah

Če party zamenjuje enega izmed obrokov, moramo ponuditi širši izbor jedi
nor. Tople jedi v velikosti grižljaja

Oblike partyjev: cocktail, damen, evening, drink in garden party
Izredni obroki
Party

Jedi, ki jih pripravljamo:
•
Hladne jedi (gnjatni zvitki, kanapeji, nabodalca)
•
Naravno pečene jedi (mini pice, medaljončki, mini hrenovke)
•
Na žaru pečene jedi (perutninska jetra, ribji fileji, gobe)
•
Kuhane mesne jedi (mini klobase)
•
Ocvrte jedi (kaneloni, ribe, zelenjava, siri)
•
Dodatki k naštetim jedem (majonezne in pikantne omake, ki se ne razlijejo,
gorčica, maslo, sadje in zelenjava)
•
Sladice (mignoni, sadne rezine, biskvitne rulade, čajno pecivo, sadne
solate v majhnih porcijah)
•
Vrste kruha (mali koščki kruha, krekerji)
Izredni obroki
Piknik
•
Je obrok, ki ga serviramo v naravi
•
Nadomesti lahko redni obrok ali pa celodnevno prehrano
•
Organiziran mora biti tako, da lahko gostje sodelujejo pri pripravi
•
Poudarek je na namenu: npr. ribiški, lovski, trgatveni ipd.
•
Kuharsko in strežno osebje mora na mestu za piknik pred prihodom gostov
opraviti vsa pripravljalna dela
•
Za piknike so primerne hladne in tople jedi
•
Od hladnih jedi so primerni: sendviči, mesnine, siri
•
Med toplimi jedmi so priljubljene jedi iz ražnja ali žara
•
Priloge: solate in zelenjave
•
Izogibamo se prilog in solat, ki so neobstojne ali hitro spremenijo videz
•
Ponudimo lahko tudi jedi z žlico
•
Sladice prinesemo že pripravljene
•
Ponudimo tudi sadje
Izredni obroki
Catering
•
Je celotna gostinska storitev, ki obsega pripravo jedi in pijač, posodo,
pribor, strežno in kuharsko osebje izven matične hiše
•
Glede na različne potrebe ločimo:

Catering za oskrbo transportnih sredstev (letalo, vlak, ladja)

Catering za oskrbo velikih prireditev s celotno gostinsko ponudbo (na
razpolago morajo biti osebje, inventar in transportna sredstva)
•
Za organizacijo in izvedbo cateringa moramo imeti naslednje
podatke:

Kdo je naročnik in plačnik storitve

Kakšno gostinsko storitev želi od nas

Kakšen prostor , ki nam bo na voljo in kako je opremljen

Koliko inventarja imamo na razpolago

Kakšne so možnosti transporta in dostopa do objekta
Izredni obroki
Lunch paket
•
Kadar gre gost na izlet, mu namesto rednega obroka ponudimo lunch
paket ali suho hrano
•
Vsa hrana mora biti sveža in takšna, da vzdrži ves dan ne da bi se
pokvarila ali izgubila vabljiv videz
•
Ponudimo tudi sadje in pijačo
•
Za zavijanje uporabljamo ustrezno embalažo, pribor, papirnato servieto
Brunch

Je pozni zajtrk ali zgodnje kosilo

Primeren je za čas, ko vstajamo kasneje in ko vemo da bomo do večerje
brez rednega obroka

Nadomesti zajtrk in kosilo

Postrežemo vse kar sodi k anglo-ameriškemu zajtrku, ki ga dodatno
obogatimo z mesnimi jedmi in sladicami

Mizo pripravimo kot za hladno topli bife

Gostje si postrežejo sami